Reprezentativna telefonska anketa RIS v juniju 2004 kaže, da relativna uporaba e-bančništva v Sloveniji že štiri leta povsem stagnira; ustalila se je na okoli 19% aktivnih uporabnikov interneta. Kljub temu zaradi večanja števila uporabnikov interneta absolutno število še vedno hitro narašča, v grobem za 20,000 letno, in je sredi leta 2004 doseglo okoli 140,000 uporabnikov. Tudi pričakovana letna rast števila uporabnikov e-bančništva je še vedno visoka, okoli 15%. 

Po drugi strani se je v zadnjih dveh letih nekoliko zmanjšalo absolutno število uporabnikov interneta, ki načrtujejo e-bančništvo v naslednjih 6 mesecih, kot tudi število tistih, ki so o tem vsaj razmišljali. Očitno  prehod potencialnih uporabnikov med dejanske uporabnike (ki pa je zgolj sledil širitvi interneta) ni bil kompenziran s pojavom novih segmentov, ki razmišljajo o vstopu v e-bančništvo.

Probleme pri razvoju osebnega e-bančništva v Sloveniji kažejo tudi mednarodne primerjave, pri čemer ostajajo razlogi za relativno nerazvitost osebnega bančništva (glede na razvitost rabe interneta) razmeroma nejasni in tudi močno protislovni. Na eni strani so sicer podobni problemom e-nakupovanja, čeprav so še bolj zagonetni: za razliko od e-nakupovanja, kjer je ponudba v Sloveniji dolgo močno zaostajala, so namreč slovenske banke razmeroma zgodaj ponujale kvalitetne storitve e-bančništva.

V zadnjih dveh letih je prvič upadlo tudi splošno zadovoljstvo z e-bančništvom, ki pa je še vedno izjemno visoko. Po drugi strani pa učinek teh sprememb na lojalnost glavni banki ni enoznačen in tudi še ne spreminja izraziteje tržnih deležev e-bank.

V zadnjih 12 mesecih je znaten segment uporabnikov e-bančništva zamenjal e-banko, še nekoliko več pa jih je začelo uporabljati e-bančništvo pri dodatni banki. Kljub temu vse večji delež uporabnikov dejansko e-posluje zgolj z eno samo banko.

V pogledu načina prijave v e-bančništvo se nakazuje naraščanje deleža naprav za generiranje slučajnega gesla.