Raziskave
- 29.07 59 % Američanov uporablja brezžični dostop
- 26.07 Facebook: 500 milijonov uporabnikov – pregled po državah
- 23.07 V 2. polovici 2009 vsaj 127.000 napadov z ribarjenjem
- 22.07 Zaposleni v javnem sektorju najmanj aktivni uporabniki spleta
- 21.07 MOSS junij 2010
- 16.07 60 % Američanov že telefoniralo med vožnjo avtomobila
- 13.07 Mladi vse bolj izpostavljeni spletnim nevarnostim
- 08.07 EK: nezadostna konkurenca na področju mobilnega gostovanja
- 06.07 Slovenija na področju dostopnosti storitev e-uprave med vodilnimi
- 01.07 Piratstvo programske opreme v Sloveniji upada
- 29.06 Slovence skrbi, kaj drugi o njih objavljajo v družabnih medijih
- 28.06 MOSS maj 2010
- 24.06 Na spletu se za mobilno telefonijo zanima 43 % slovenskih uporabnikov
- 22.06 Mobilna in fiksna telefonija v 1. četrtletju 2010
- 17.06 Bo leta 2020 prevladovalo računalništvo v oblaku?
- 15.06 Z lokalno skupnostjo digitalno komunicira vsak peti Američan
- 10.06 57 % ameriških uporabnikov z iskalniki nadzoruje svoj spletni ugled
- 09.06 Najbolj gledani so zabavni spletni videi
- 04.06 E-upravo uporablja 82 % uporabnikov interneta v ZDA
- 02.06 Povprečni slovenski uporabnik na spletu preživi dobrih 11 ur mesečno
Medtem ko se Slovenija po številu širokopasovnih priključkov lahko primerja s povprečjem Evropske Unije, pa se po hitrosti širokopasovnega dostopa do spleta uvršča na samo dno, navaja poročilo Komisije Evropskih skupnosti.
Gostota fiksnih širokopasovnih priključkov na 100 prebivalcev v Sloveniji znaša 21 %, kar nas uvršča za Avstrijo in malenkost pod povprečje EU27, ki znaša 22,9 %. Največjo gostoto tovrstnih priključkov najdemo na Danskem (37,3 %), Nizozemskem (36,2 %), Švedskem (31,3 %) in na Finskem (30,7 %).
Pri treh četrtinah širokopasovnih priključkov v EU hitrost prenosa podatkov znaša vsaj 2 Mbit/s in manj kot 10 Mbit/s. To je tudi hitrost, ki denimo omogoča prenos TV programa prek spleta. Na tem področju Slovenija izrazito zaostaja, saj več kot 60 % naših širokopasovnih priključkov podatke prenaša s hitrostjo nad 144 Kbit/s in pod 2 Mbit/s.
Alternativni operaterji krivdo valijo na Telekom Slovenije, ker le-ta trži povezavo 1 Mbit/s kot osnovno in samostojno storitev, piše Dnevnik. Za višje hitrosti mora uporabnik sam sprožiti naročilo in na mesec plačati do 6 evrov več naročnine.
Telekom Slovenije sicer priznava, da se kar 85 % njegovih uporabnikov odloča za hitrosti, nižje od 2 Mbit/s. Vseeno pa pri Telekomu poudarjajo, da se v Sloveniji pri zbiranju podatkov ne upošteva IP-televizije oz. vezanih storitev, kar bi precej spremenilo statistiko hitrosti širokopasovnega dostopa.
Tudi Matjaž Janša, nekdanji vodja direktorata za pošto in elektronske komunikacije, meni da so priključki 'dvojček ' ali 'trojček ', kjer se uporabnik poleg IP-televizije oz. IP-telefonije odloči za le 1 Mbit/s dostop do interneta, lahko primerljivi z nekaterimi evropskimi priključki s hitrostmi do 10 Mbit/s ali celo več.
Optimistični so tudi pri Apeku, saj se Slovenija glede na hitrosti, ki so višje od 10 Mbit/s, uvršča v sam vrh EU, poleg tega pa poudarjajo, da Apek dosledno sledi priporočilom Evropske komisije.
Na Ministrstvu za gospodarstvo posebnih ukrepov za izboljšanje razmer na trgu ne predvidevajo, saj ocenjujejo, da so razmere pri nas zelo podobne razmeram v večini drugih razvitih državah EU. Tako naj bi trg sam poskrbel, da bo v naslednjem letu delež uporabnikov s hitrostmi pod 2 Mbit/s padel pod 40 %.
Vir: Europa.eu, 24.3.2009 in Modic, Tomaž. Slovenija po hitrosti širokopasovnega dostopa pri dnu EU. Dnevnik.si, 30.10.2009
Vir slike: Silicon Republic
Novejši na dnu