Novice
- 30.07 Tehnologija v primežu zunanje politike in mednarodnih odnosov
- 29.07 Založniki napovedali nove plačljive spletne vsebine
- 28.07 Amazon: elektronske bolj prodajane kot trdo vezane knjige
- 26.07 Kljub recesiji rast oglaševalskega trga v Evropi
- 22.07 Policija v sodelovanju z FBI preiskuje računalniško kriminaliteto
- 20.07 Brezžično internetno celično omrežje v Laškem
- 19.07 Vabilo na posvet o digitalni agendi
- 16.07 Spletno nakupovanje tehničnih izdelkov je med slovenskimi uporabniki interneta razširjeno
- 15.07 Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije
- 14.07 Najdi.si: najbolj iskano v 1. polovici 2010
- 12.07 Manjša rast izdatkov za IT zaradi padanja vrednosti evra
- 06.07 Zemanta sodeluje z Googlom
- 05.07 Leta 2014 milijarda mobilnih uporabnikov e-pošte?
- 02.07 V Sloveniji računalniško pismenih 44,8 % brezposelnih oseb
- 30.06 Razkrili 4-letno spletno prevaro, vredno skoraj 10 milijonov dolarjev
- 21.06 Med mobilnimi aplikacijami največjo rast beležila družabna omrežja
- 16.06 Šifrirano komunikacijo uporablja predvsem organizirani kriminal
- 14.06 Neučinkovitost slovenskega telekomunikacijskega regulatornega okolja?
- 11.06 Filtriranje spletnih stavnic dokazano neučinkovita rešitev?
- 08.06 Prva slovenska legalna spletna igralnica
Slovenski parlament je potrdil spremembo zakona o igrah na srečo, s katero bo blokiran dostop do spletnih stavnic, ki nimajo koncesije za poslovanje v Sloveniji, med katerimi sta najbolj znani bwin in Bet-at-home, piše Mladina.
Trenutno ima v Sloveniji koncesijo za spletno poslovanje le Športna loterija Slovenije (e-stave), v praksi pa je slovenskim spletnim uporabnikom na voljo okrog 2000 igralnic, registriranih v različnih državah sveta. Plačila se izvajajo s pomočjo kreditnih kartic, bančnih transferjev ali Western Uniona, državni organi pa ne vedo, za kakšno vrsto poslov gre.
Zaradi razmaha nezakonitega spletnega igralništva v Sloveniji trpita Fundacija za šport ter Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, pa tudi lokalne skupnosti in država, ki jim prek koncesij, davkov in dohodnine pripada del igralniškega prometa. Po podatkih raziskave o rabi interneta v Sloveniji srečo na spletu redno ali občasno išče od 20 do 60 tisoč Slovencev, v obeh fundacijah pa menijo, da na ta način izgubijo približno 10 milijonov evrov na leto.
Da bi vlada preprečila to škodo, namerava omejiti dostop do spletnih strani omenjenih igralnic. Če je omenjeno do sedaj lahko počelo le sodišče, naj bi po novem to izvajali uradniki iz urada za nadzor nad prirejanjem iger na srečo. Po drugi strani pa računalniški strokovnjaki in spletni ponudniki v tem ne vidijo smisla.
Direktor skupine Amis Boštjan Košak je mnenja, da je takšna blokada draga in tehnično zelo težko izvedljiva, saj bi ljudje našli druge poti za dostop do igralnic. Podobnega stališča je tudi Dušan Zupančič, direktor združenja za informatiko in telekomunikacijo pri GZS. Le-ta meni, da je blokiranje že zaradi arhitekture spleta težko izvedljivo, poleg tega pa je to neskončna zgodba, ki izhaja že iz boja proti otroški pornografiji.
Direktor Fundacije za šport Drago Balent odgovarja, da računalniški strokovnjaki pozabljajo na druge učinke. Kot pravi, je že razprava o preprečevanju iger na črno pripomogla k temu, da so igralci odšli k igralnicam s koncesijo. Poleg tega naj bi bila pripoved spletnega dostopa le eden od ukrepov, saj z novim zakonom želijo prepovedati tudi oglaševanje in posredovanje vplačil takšnim igralnicam.
Vir: Mekina, Borut. Cenzurirani internet. Slovenski boj proti spletnim igram na srečo. Mladina, 15.1.2010
Vir slike: Whistler Casino




Novejši na dnu