Novice
- 30.07 Tehnologija v primežu zunanje politike in mednarodnih odnosov
- 29.07 Založniki napovedali nove plačljive spletne vsebine
- 28.07 Amazon: elektronske bolj prodajane kot trdo vezane knjige
- 26.07 Kljub recesiji rast oglaševalskega trga v Evropi
- 22.07 Policija v sodelovanju z FBI preiskuje računalniško kriminaliteto
- 20.07 Brezžično internetno celično omrežje v Laškem
- 19.07 Vabilo na posvet o digitalni agendi
- 16.07 Spletno nakupovanje tehničnih izdelkov je med slovenskimi uporabniki interneta razširjeno
- 15.07 Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije
- 14.07 Najdi.si: najbolj iskano v 1. polovici 2010
- 12.07 Manjša rast izdatkov za IT zaradi padanja vrednosti evra
- 06.07 Zemanta sodeluje z Googlom
- 05.07 Leta 2014 milijarda mobilnih uporabnikov e-pošte?
- 02.07 V Sloveniji računalniško pismenih 44,8 % brezposelnih oseb
- 30.06 Razkrili 4-letno spletno prevaro, vredno skoraj 10 milijonov dolarjev
- 21.06 Med mobilnimi aplikacijami največjo rast beležila družabna omrežja
- 16.06 Šifrirano komunikacijo uporablja predvsem organizirani kriminal
- 14.06 Neučinkovitost slovenskega telekomunikacijskega regulatornega okolja?
- 11.06 Filtriranje spletnih stavnic dokazano neučinkovita rešitev?
- 08.06 Prva slovenska legalna spletna igralnica
Francija je po dolgotrajnih zapletih potrdila zakon proti piratstvu HADOPI, ki kot ukrep proti nezakonitemu prenašanju vsebin s spleta predvideva tudi izključitev internetnega dostopa, piše Mladina.
Podobne ukrepe so napovedale tudi nekatere članice EU. Ob sprejemanju novega telekomunikacijskega svežnja evropske zakonodaje se je prava bitka med svetom EU in evropskim parlamentom končala s kompromisnim besedilom, ki pred takšnim odklopom predvideva pošten in nepristranski postopek, pri čemer sodišče ni izrecno omenjeno.
Od leta 2007 na mednarodni ravni v strogi tajnosti potekajo pogajanja o novem sporazumu Anti-Counterfeiting Trade Agreement (ACTA), ki naj bi preprečeval mednarodni promet s ponarejenimi dobrinami, vključeval pa naj bi tudi posebno poglavje o boju proti spletnemu piratstvu.
Poročilo evropske komisije, ki je bilo lanskega septembra namenjeno državam članicam v zvezi s pogajanji o omenjenem posebnem poglavju, se je znašlo tudi na spletni strani WikiLeaks, ki je znana predvsem po objavljanju informacij, ki jih tradicionalni mediji ne morejo.
Glede na zapisano naj bi sporazum predvideval rešitve, ki so podobne francoskemu zakonu HADOPI. Breme naj bi se prestavilo na ponudnike dostopa, saj bi bili ti odgovorni za preprečevanje nezakonitega izmenjevanja avtorsko zaščitenih vsebin. Če takšnega nadzora ne bi izvajali, bi lastniki avtorskih pravic proti ponudnikom lahko vložili tožbo.
Sporazum ACTA naj bi s poenotenjem zakonodaje po svetu in kriminalizacijo pomoči pri prenašanju takšnih vsebin spletnim portalom za nezakonito izmenjavo avtorsko zaščitenih datotek zadal uničujoč udarec. Če so se lastniki portalov do sedaj izgovarjali, da spornih datotek ni neposredno na njihovih strežnikih ali da gostujejo v državi, kjer jih zakonodaja ne omejuje, pa bi to postalo preteklost.
Kritiki ob vsem tem opozarjajo, da gre pri sporazumu ACTA za »pranje« zakonodaje, kjer se na mednarodni ravni sprejmejo določila, ki bi bila za sprejemanje na nacionalni ravni preveč sporna.
Vir: Zgonik, Staš. Globalna grožnja spletni svobodi. Mladina, 18.12.2009
Vir slike: Freedom's Phoenix




Novejši na dnu