Naraščajoče število visokošolskih institucij in s tem povezano povečevanje konkurence na področju visokega šolstva, postaja značilno tudi za slovenski družboslovni visokošolski prostor. Slovenske družboslovne fakultete so začele izvajati številne marketinške aktivnosti, med katerimi je najbolj pogosta uporaba marketinškega komuniciranja. Mlajše fakultete marketinško komuniciranje uporabljajo predvsem na operativni ravni, medtem ko nekatere večje in starejše fakultete že strateško marketinško načrtujejo. Izvajanje marketinške funkcije na fakultetah je večinoma decentralizirano. Marketinško funkcijo opravljajo stalni in občasni marketinški delavci znotraj različnih fakultetnih služb. Nekateri imajo ustrezno izobrazbo in kvalifikacije z marketinškega področja, drugi pa so brez njih. V slovenskem visokošolstvu se pojavlja percepcija študentov kot potrošnikov, včasih celo izdelkov. Kritični pristop k uvajanju in pomenu marketizacije, torej mešanja izobraževanja z marketingom in menedžmentom, je odsoten. Vodstva oziroma menedžment na posameznih fakultetah in zaposleni v marketingu se ne zavedajo negativnih posledic marketizacije visokega šolstva, kar ima lahko dolgoročen negativen vpliv na njegovo kakovost in razvoj.