RIS poročila

Naslov Podjetja: e-poslovanje 2000/1
Leto 2001
Povzetek

Raziskava temelji na reprezentativni telefonski anketi RIS med 1000 podjetji (december 2000/januar 2001). Podjetja so bila obravnavana v petih velikostnih skupinah. Pri najmanjših je zaradi metodoloških težav pri interpretacijah potrebna posebna previdnost. Samostojni podjetniki (s. p.) so bili v anketi izvzeti. Osnovne ugotovitve so naslednje:

·         Internet uporabljajo že praktično vsa večja podjetja in tudi večina manjših, najpogosteje za pridobivanje poslovnih informacij ter za komuniciranje: v Sloveniji, v tujini, s strankami, z zaposlenimi. Nekoliko redkeje se uporablja za poslovne procese.

  • Večina podjetij meni, da Internet pomembno vpliva na njihovo poslovanje.
  • Le pri desetini podjetij z dostopom pa Internet vpliva tudi na prihodke, večinoma zanemarljivo. Podjetja zato z e-poslovanjem generirajo manj kot odstotek vseh prihodkov. Pričakovanja so se v primerjavi z letom 1999 celo nekoliko zmanjšala.
  • Bančne transakcije uporablja večina srednjih in velikih podjetij ter tretjina malih podjetij. V še večji meri pa je razširjeno elektronsko plačevanje računov preko APP.
  • Okoli petina podjetij uporablja Internet za naročanje, še več se jih na to pripravlja. Tudi ta podjetja pa večino naročil prejmejo na klasičen način in tudi pri elektronskem načinu prevladuje e-mail in ne posebne aplikacije e-poslovanja. V celoti se elektronsko izvede nekaj odstotkov -  pod 5 % -  vseh naročil v slovenskih podjetjih.
  • Računalniško izmenjavo podatkov (RIP/EDI) uporabljata – z izjemo mikro podjetij -  dve petini podjetij, kar pa je odvisno tudi od definicije RIP.
  • Neposredna on-line prodaja se – kljub vsakoletnim optimističnim napovedim – izraziteje ne širi in ostaja le pri nekaj odstotkih podjetij. Če govorimo o on-line avtorizaciji kreditnih kartic, gre v grobem za manj kot sto podjetij. Kot izvajalec finančnega dela take aplikacije se najpogosteje navaja banka.
  • E-poslovanje uporablja polovica podjetij z dostopom do Interneta. Pri tem si večinoma dokumente izmenjujejo s 5 poslovnimi partnerji ali manj. Pri tem tuji  partnerji predstavljajo več kot tretjino vseh partnerjev.
  • Najpomembnejši razlogi uvajanja e-poslovanja so: večja kvaliteta storitev, fleksibilnost, konkurenčna prednost ter novi trgi. Nižanje stroškov in povečevanje prodaje sta nekoliko manj pomembna. Kot osnovna prednost e-poslovanja izstopa takojšna izvedba in  vpogled v transakcije. Med ovirami večja podjetja najpogosteje navajajo pomanjkanje kadrov in tudi sredstev, manjša pa predvsem nepoznavanje.
  • Večina podjetij, ki e-poslovanja ne uporablja, navaja, da ga sploh ne potrebuje.
  • Ne-Internetni protokoli (X400, VAN...), ki so prisotni v nekaj odstotkih podjetij (desetina pri velikih),  bodo večinoma zamenjani z Internet sistemi.
  • Med aplikacijami e-poslovanja izstopa predvsem pisarniško poslovanje, kjer je MS Exchange dokončno izpodrinil Lotus Notes.
  • Elektronske aplikacije za izmenjavo poslovnih dokumentov ter aplikacije za osnovno dejavnost po razširjenosti zaostajajo za aplikacijami pisarniškega poslovanja in večinoma niso v  celoti integrirane v siceršnji informacijski sistem podjetja. Nekoliko so se zmanjšali tudi načrti za izdelavo tovrstnih aplikacij; prvi val je videti zaključen, preostala podjetja pa o teh aplikacijah bolj razmišljajo kot pa jih načrtujejo.
  • Visoko varnost e-poslovanja – ne glede na ceno – podpira večina podjetij.
  • Večina opredeljenih podjetij meni, da mora uvedba e-poslovanja znižati stroške za  več kot 10 %, da bi ga bilo smiselno uveljaviti. da bi ga bilo smiselno uveljaviti.
  • Podjetja, ki uporabljajo e-poslovanje – to pa je že večina slovenskih podjetij -  menijo, da bo e-poslovanje v 2-3 letih postalo standard poslovanja v njihovi panogi.

V mednarodnih primerjavah e-poslovanja Slovenija ne zaostaja, nasprotno, visoka penetracija Interneta, predvsem pa uporaba elektronskega plačilnega prometa APP jo v mnogih pogledih uvršča med razvitejše države.

Print