RIS poročila

Naslov Mobilna telefonija: RIS-IKT 2005
Leto 2005
Povzetek

Projekt RIS je sredi leta 2005 v sodelovanju s Statističnim uradom za potrebe Eurostat-a izvedel reprezentativno anketo o informacijski tehnologiji: velikost vzorca 1,500, osebno anketiranje, populacija 10-74 let, stopnja odgovorov 80%. Ob tem je bil vključen še obsežen sklop o družbenih vidikih mobilne telefonije, ki izhajajo predvsem iz druge generacije mobilnih telefonov, slednja je dosegla saturacijo in stabilnost. (Tretja generacija je še v zgodnji fazi; njene nadaljnje družbene posledice so razmeroma nejasne in neartikulirane).

Pričujoče poročilo se osredotoča predvsem na izčrpen in sistematičen deskriptiven pregled rezultatov in se ne spušča v poglobljene vsebinske analize. Pomembnejše ugotovitve:

  • V Sloveniji je sredi leta 2005 okoli 1,45 mio uporabnikov mobilnih telefonov (85% oseb v starosti 10-74 let), 2% ciljne populacije namerava z uporabo mobilnega telefona začeti v naslednjih 6 mesecih, nadaljnja 2% oseb je že razmišljalo o uporabi, 13% pa jih še ni razmišljalo o uporabi mobilnega telefona. Skupaj z generacijami pod 10 in 75+ število uporabnikov zelo verjetno preseže 1,5 mio.
  • Okoli 10% gospodinjstev ne poseduje več fiksnega telefona, ampak le mobilnega, s čimer je vse bolj ogrožena reprezentativnost običajnih telefonskih anket, saj je to zelo specifičen segment.
  • Podrobna analiza uporabe mobilnega telefona in stališč kaže na jasen vpliv starosti in spola, delno tudi zaposlitvenega statusa. Posebej velike so razlike v percepciji nevarnosti sevanja (ki je visoka) in interesu za napredne storitve (video, plačevanje, bančništvo,...), ki je presenetljivo nizek.
  • Kot glavnega operaterja mobilne telefonije je navedlo okoli 80% uporabnikov Mobitel, kar je nekoliko več kot se običajno navaja, delno morda tudi zato, ker je anketa spraševala le o glavnem aparatu.
  • Podrobno so analizirani dejavniki nabave mobilnega aparata. Izstopa vpliv socialnega kroga in oglaševalskih akcij, kar pa se močno razlikuje po segmentih. Podobno velja tudi za lastnosti aparata, kjer so velike razlike glede izgleda, enostavnosti uporabe, blagovne znamke in cene.
  • V povprečju so uporabniki imeli doslej že 3,6 mobilne aparate, povprečna nabavna cena trenutnega aparata pa je 24,000 Sit. Kot način nabave izstopa (38%) nakup v akcijski ponudbi.
  • Respondenti so navedli 18 blagovnih znamk mobilnih aparatov. Okoli dve petini uporabnikov ima mobilni aparat blagovne znamke Nokia, sledijo Siemens, Ericsson, Sony Ericsson itd.
  • Varnost in zasebnost postaja izjemno pomembna, od varnosti prenosa, prisluškovanja, brskanja po aparatu ipd. Visoko je strinjanje tudi glede nujnosti omejitev dostopa do škodljivih vsebin za otroke, čeprav je tovrstna zaskrbljenost nekoliko nižja kot v primeru interneta.
  • Navezanost in zasvojenost: skoraj polovica respondentov opaža, da je mobilni aparat postal del njih samih, šestina pa eksplicitno priznava določeno stopnjo zasvojenosti.
  • V grobem lahko uporabnike delimo na intenzivne funkcionalne uporabnike (pragmatična poslovna raba), intenzivne emocionalne uporabnike (bolj so navezani, pomemben je videz aparata), ter manj intenzivne uporabnike, ki do mobilnega aparata nimajo posebnega odnosa.
  • S posebej prirejenimi vprašalnikom so bila analizirana omrežja socialne opore. Povprečna velikost je 3,4 osebe. Intenzivni uporabniki mobilnega telefona imajo v omrežju manj sorodnikov in mlajše člane omrežja. Kot kanal komuniciranja pa dobiva mobilni telefon povsem specifično vlogo.
  • Analiza štirih tipov vsebin komuniciranja (intimne vsebine, poslovni/šolski pogovori, praktična dogovarjanja, klepetanje/druženje) in petih načinov komuniciranja (osebno, fiksni telefon, mobilni telefon, SMS/MMS, internet) kaže jasno profiliranje posameznih načinov komuniciranja glede socio-demografskih segmentov kot tudi glede vsebine komuniciranja.

Podrobnosti o vprašalniku in metodologji so tudi na http://surs.ris.org.

Print

Dostop do RIS poročila

Prenesite PDF