RIS poročila

Naslov E-avtomobilizem 2009
Leto 2008
Uvod

Globalna finančna kriza se posebej izrazito kaže v avtomobilski industriji. S tem je potisnila v ozadje siceršnje trende na področju avtomobilizma, kot so naraščajoča konkurenca, prevzemi in združevanja, zahteve po »zelenih« avtomobilih, prenos prodajnega procesa na internet.

Kriza se hitro prenaša tudi na prodajne in po-prodajne storitve in tudi na krčenje marketinških in zlasti oglaševalskih proračunov. V tem okviru lahko internet predstavlja pomembno priložnost za povečano učinkovitost prodajnega procesa, še posebej, ker se bo v Sloveniji v naslednjih letih vloga interneta v nakupnem procesu hitro povečevala.

Primerjava Slovenije z avtomobilsko in internetno najbolj razvitimi trgi npr. pokaže, da v ZDA uporablja internet v nakupnem procesu 73 % nakupovalcev avtomobilov, v Sloveniji pa le 25 %, kar kaže na 5-letni zaostanek (glej spodnji graf), ki se bo po zgledu trendov v razvitih državah v Sloveniji v naslednjih letih hitro zmanjševal.

Povzetek

Več kot 360.000 Slovencev se o nakupu vozila informira prek spleta, okoli 280,000 pa jih je že obiskalo spletne strani trgovca, kjer so kupili zadnji avto.

V celoti gledano jeinternet pri avtomobilih postal najpomembnejši medij v informativno-nakupnem procesu; prehitel je vse druge medije in tudi mnenje avtomehanika oz. serviserja, ki ga ocenjuje kot pomembnega 64 % nevoznikov, ki vplivajo na nakup avtomobila oz. načrtujejo voziti in voznikov.

Posebej pomembni so spletni iskalniki s pomočjo katerih išče 78 % tistih, ki si pri nakupu avtomobila pomagajo z internetom (Vir: Capgemini, 2007).

Velika večina (86 %) slovenskih uporabnikov spleta opaža avtomobilistične oglase na spletu, nanje pa vsaj občasno klikne več kot 300.000 različnih uporabnikov spleta.

Uporabniki spleta, ki so vsaj enkrat obiskali katero izmed spletnih strani avtomobilskih znamk, si na teh straneh želijo predvsem hitrih in prijaznih informacij (52 %), možnosti dvosmerne komunikacije, dodatnih pojasnil preko telefona (54 %) in preko e-maila, MSN, chata ipd. (52 %). Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se jih več kot tretjina pritožuje, da se določene podstrani nočejo odpreti (37 %) ter da se na strani slabo znajdejo (22 %). Slabe ocene dobivajo spletne strani avtomobilskih znamk tudi v drugih raziskavah (glej npr. Delo, 2008a, 2008b in 2008c). 

Tretjina (34%) voznikov, ki uporabljajo internet želi, da jih prodajalec v procesu nakupa usmerja na informacije po internetu, tretjina (33%) pa je načeloma že pripravljena tudi na administrativni del nakupa preko interneta.

Vprašanja, na katera odgovarja poročilo
  • Kakšno vlogo ima v nakupnem procesu internet?
  • Katere spletne strani vodilnih avtomobilskih blagovnih znamk (Npr. Renault, Opel,…) so najbolj poznane in kako so obiskane?
  • Kakšno je mnenje o spletnih straneh avtomobilskih blagovnih znamk? Kaj kupce na straneh moti, kaj jim je všeč, kaj pogrešajo, česa si želijo?
  • Katere splošne avtomobilistične strani (npr. Avto.net) so najbolj poznane in kako so obiskane? Kakšen vpliv in doseg imajo avtomobilistične spletne strani v tujini?
  • Katere spletne strani nameravajo potencialni kupci obiskati pri nakupu bodočega avtomobila?
  • Kako so poznane dodatne spletne možnosti, ki jih ponujajo strani ter druge storitve?
  • Kateri dejavniki in viri najbolj vplivajo na nakup? Kakšne so razlike pri nakupu novega in starega avtomobila? Kakšne so posebnosti nakupnega procesa za bodoče voznike?
  • Kako učinkovito je spletno oglaševanje in kdo je zanj bolj dovzeten?
  • Kakšno je mnenje o spletni prodaji? Kakšen je potencial in kakšne so ovire?
Print

Dostop do RIS poročila

Prenesite PDF