RIS poročila
E-nakupovanje (B2C) je v razvitem svetu v nedvomnem porastu. Čeprav skušajo nekatere svetovalne agencije zbujati pozornost z ugotovitvami o upadanju zanimanja, uradna statistika v ZDA kaže za zadnji kvartal 2000 kar 67% letno rast obsega »on-line« prodaje, ki s tem dosega 1% prodaje na drobno. Še večjo rast beležijo v nekaterih evropskih državah. Sam potencial e-nakupovanja pa eksperti trenutno ocenjujejo na 5 - 15% končne potrošnje.
V okviru projekta RIS je bilo e-nakupovanje v Sloveniji analizirano s telefonskimi anketami v drugi polovici leta 2000. Vključenih je bilo prek 10.000 oseb, med njimi 2.114 aktivnih uporabnikov Interneta, od tega 289 e-nakupovalcev. Povzamemo lahko naslednje:
- E-nakupovanje je v vzponu, čeprav govorimo o manj kot tisočinki potrošnje slovenskih gospodinjstev. Glede na razmeroma visoko razširjenost Interneta v Sloveniji pa je e-nakupovanje nerazvito. Delež aktivnih e-nakupovalcev predstavlja le 15% (nakup v zadnjem letu) oziroma 5% (nakup v zadnjem mesecu) uporabnikov Interneta.
- V letu 2000 je okoli 40.000 oseb opravilo vsaj en nakup preko Interneta. Gre za osmino aktivnih uporabnikov Interneta – kar je v primerjavi s primerljivimi državami razmeroma malo - oziroma dobra 2% aktivne populacije.
- V primerjavi s prejšnjim letom se je število e-nakupovalcev močno povečalo zaradi večanja števila mesečnih uporabnikov Interneta in zaradi večanja samega deleža e-nakupovalcev med uporabniki. Povečal se je tudi obseg povprečne potrošnje, ki je presegel 40.000 SIT letno. Celotni obseg e-nakupov se je zato v letu 2000 več kot podvojil in znaša okoli milijardo in pol tolarjev. Pri tem se več kot tri četrtine navedene vrednosti še vedno potroši na tujih spletnih straneh.
· Delež e-nakupovalcev na slovenskem spletu se je v letu 2000 povzpel na polovico vseh e-nakupovalcev. Jedru cca. 15.000 uporabnikov, ki že več let kupuje predvsem v tujini, se pridružujejo novejši uporabniki, ki kupujejo predvsem v Sloveniji. Pri tem pa uporabniki, ki so vstopili v Internet v letu 2000, skoraj ne opravljajo e-nakupov.
· Med e-trgovinami izstopa Amazon.com, kjer letno opravi nakup 5% (cca. 15.000) aktivnih uporabnikov Interneta. Po drugi stran pa nobena slovenska e-trgovina ni pritegnila bistveno več kot 1% aktivnih uporabnikov oziroma 5.000 oseb.
· Med domačimi trgovinami so v letu 2000 e-nakupovalci najpogosteje navedli nakup v Big-Bang, več kot eno navedbo med 289 uporabniki pa ima še 18 slovenskih e-trgovin. Velika večina nakupe v Sloveniji še vedno plačuje po povzetju.
· Štiri večje spletne trgovine (Mercator, eMKa, Big Bang, Svet glasbe) so bile vključene tudi v posebno analizo uporabnosti, ki je pokazala majhne razlike in razmeroma visoko zadovoljstvo uporabnikov z všečnostjo, navigacijo in vsebino.
- Poleg opravljenih e-nakupov pa je skoraj tretjina uporabnikov na Internetu našla tudi informacijo, ki je posredno vplivala na nakup njihovega gospodinjstva.
- V izčrpnem pregledu razlogov za e-nakup anketirani kot največjo prednost e-nakupovanja ocenjujejo prihranek časa in udobje, kot slabosti pa problem z dostavo, dejstvo, da proizvoda ne vidijo v živo, pa tudi problem zaupanja v plačevanje.
- Pri Mercatorjevi e- trgovini se nadaljuje protislovje zadovoljnih kupcev in razmeroma omejenega obiska ter nizkega deleža obiskovalcev, ki opravi nakup.
V letu 2001 bo e-nakupe opravila petina aktivnih uporabnikov, večina tudi v Sloveniji. Ker bo naraščalo tudi število uporabnikov, obseg povprečne potrošnje ter sam delež e-nakupovalcev, je pričakovati – ob večjih marketinških aktivnostih e-trgovcev – da se bo obseg e-prodaje tudi v letu 2001 več kot podvojil. Kljub hitri rasti pa obseg e-nakupov še nekaj let ne bo dosegel odstotka končne potrošnje.
Dostop do RIS poročila