RIS poročila

Naslov Spletne skupnosti 2010
Leto 2010
Uvod

Projekt RIS je opravil raziskavo o vključenosti in aktivnostih prebivalcev Republike Slovenije v spletnih skupnostih, ki temelji na telefonski anketi, izvedeni v decembru 2009 na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije (n=1209), starih od 10 do 75 let. V zadnjem času, ki ga avtorji označujejo kot obdobje spleta 2.0, uporabniško generiranih vsebin in družbenih medijev, so spletne skupnosti doživele dodatni vzpon in dokončno prodrle iz prostora (kibernetskega) subkulturnega udejstvovanja v množično obliko povezovanja ljudi na svetovnem spletu.

Omenjeni proces je v tem desetletju moč zaznati tudi v slovenskem prostoru, kar v ospredje postavlja vrsto vprašanj na to temo in posledično potrebo po družboslovni analizi udejstvovanja slovenskih uporabnikov interneta v spletnih skupnostih. RIS poročilo "Spletne skupnosti 2010" predstavlja prvi celovit pregled nad vključenostjo in aktivnostmi slovenskih rednih uporabnikov interneta v različne oblike spletnih skupnosti, ki jih je mogoče dandanes zaslediti na svetovnem spletu, vključujoč spletna socialna omrežja (npr. Facebook, Myspace, Twitter), spletne forume, video in foto skupnosti (npr. Youtube, Flickr), bloge, klepetalnice, multi-player igre in virtualne svetove (npr. SecondLife).

Hkrati poročilo razkriva na kakšen način so internet, svetovni splet in spletne skupnosti vključeni v vsakdanje življenje prebivalcev Slovenije z vidika spoznavanja in navezovanja osebnih vezi na svetovnem spletu, s posebnim poudarkom na analizi prehoda omenjenih vezi iz spletnega prostora v "realno" okolje. V tem pogledu poročilo predstavlja tudi položaj Slovenije v primerjavi z ZDA, Veliko Britanijo in drugimi evropskimi državami, del analiz pa je posvečen tudi podrobni socio-demografski strukturiranosti udejstvovanja slovenskih uporabnikov interneta v spletnih skupnostih.

Vprašalnik: Telefonska anketa e.SOCNET 2009 (končna verzija 4.12.2009)

Povzetek

Ključne ugotovitve:

  • Rednih uporabnikov interneta (uporabljali internet v zadnjih 3 mesecih) je v populaciji 10-75 let v Sloveniji 74% oz. 1,249,000 oseb.
  • Redni uporabniki interneta vsaj mesečno najpogosteje obiskujejo video in foto skupnosti (45% rednih uporabnikov interneta oz. skoraj 565,000 prebivalcev RS) ter spletna socialna omrežja (44% oz. 552,000 prebivalcev RS), sledijo spletni forumi (29% oz. 367,000 prebivalcev RS) in blogi (23% oz. 231,000 prebivalcev RS).
  • Spletne skupnosti pogosteje obiskujejo moški (spletne forume, multiplayer igre, klepetalnice in video in foto skupnosti), mlajši (starostna skupina 10-19 let: multiplayer igre, klepetalnice, video in foto skupnosti; in 20-27 let: spletne servise, spletne forume, bloge, virtualne svetove in spletna socialna omrežja), šolajoči (vse spletne skupnosti z izjemo servisov za spoznavanje) ter dnevni uporabniki interneta (velja za vse spletne skupnosti).
  • Redni uporabniki interneta vsaj mesečno najpogosteje aktivno sodelujejo v spletnih socialnih omrežjih (77% rednih uporabnikov interneta oz. 526,000 prebivalcev RS) in video in foto skupnostih (47% rednih uporabnikov interneta oz. 396,000 prebivalcev RS).
  • Pogosteje v spletnih skupnostih aktivno sodelujejo moški (v spletnih forumih ter video in foto skupnostih), šolajoči (v spletnih forumih, blogih, video in foto skupnostih ter spletnih socialnih omrežjih), pri čemer s starostjo pogostost aktivnega sodelovanja v vseh spletnih skupnostih upada.
  • Primerjava Eurostat podatkov o obiskovanju in sodelovanju v spletnih skupnostih med rednimi uporabniki interneta razkrije, da je bila Slovenija v letu 2008 skoraj pri vseh indikatorjih nad evropskim povprečjem. Pod evropskim povprečjem je bila le pri kreiranju oz. vzdrževanju lastnega bloga, zato je v slabem položaju tudi glede na primerjavo deleža aktivnih blogerjev z deležem bralcev blogov, kjer zaseda 27. mesto med 31. evropskimi državami.
  • Primerjava z ZDA (The Pew Internet & American Life Project – Pew Internet) kaže, da Slovenija (glede na podatke RIS 2009) po obiskovanju in sodelovanju v spletnih skupnostih zaostaja. Pred ZDA je Slovenija le pri obiskovanju servisov za spoznavanje.
  • Primerjava podatkov z Veliko Britanijo (VB) (Oxford Internet Survey – OxIS) pa razkrije, da je Slovenija pred VB pri uporabi spletnih socialnih omrežij, spletnih klepetalnic in pisanju blogov, za VB pa pri sodelovanju v spletnih forumih in igranju multiplayer iger.
  • Zaostanek Slovenije pri nekaterih spletnih skupnostih (multiplayer igre, spletne klepetalnice), kjer je delež rednih uporabnikov interneta, ki obiskujejo oz. sodelujejo v spletnih skupnostih v Sloveniji tak, kot je bil v ZDA in VB pred 4-5 leti, je tudi sicer pogost pri primerjavah Slovenije z internetno najbolj razvitimi državami. Podoben zamik namreč najdemo tudi na področju e-nakupovanja, e-bančništva in drugih naprednih spletnih storitvah.
  • Med ZDA in Slovenijo so prisotne tudi razlike v socio-demografski strukturi uporabnikov spletnih socialnih omrežij. V Sloveniji je uporaba spletnih socialnih omrežij bolj generacijsko in spolno pogojena kot v ZDA, pri čemer je v Sloveniji bistveno večji delež uporabnikov spletnih socialnih omrežij med mlajšimi respondenti in ženskami. Hkrati v Sloveniji ni zaznati razlik glede na izobrazbo, kar je značilno za ZDA, kjer je med uporabniki spletnih socialnih omrežij višji delež oseb z višjo izobrazbo.
  • Primerjava s podatki OxIS kaže, da je v Sloveniji nekoliko višji delež uporabnikov interneta, ki uporabljajo spletna socialna omrežja kot v VB. Glede na zaposlitveni status so podatki primerljivi, saj je v letu 2009 spletna socialna omrežja uporabljal enak delež študentov in zaposlenih. Hkrati je bilo v Sloveniji več upokojencev (32%), ki so uporabljali spletna socialna omrežja kot v VB (12%).
  • Delež aktivnih uporabnikov blogov se v Sloveniji od leta 2008 povečuje hitreje kot delež pasivnih uporabnikov blogov. Lasten blog je imelo v letu 2009 13% slovenskih uporabnikov interneta.
  • Med rednimi uporabniki interneta je v Sloveniji najpogosteje obiskana spletna skupnost YouTube, sledita Wikipedia in Facebook.
  • Spletni skupnosti YouTube in Wikipedia sta tudi spletni strani, ki sta med letoma 2007 in 2009 med spletnimi stranmi, vključenimi v raziskavo v obeh letih, zabeležili največjo rast mesečnega dosega.
  • Uporabniki spletnih skupnosti so v večji meri moški (razlika je majhna pri Facebook-u in Netlog-u), mlajši (10-19 let; edina izjema je Twitter, kjer so uporabniki v največji meri osebe, stare med 20 in 27 let) in šolajoči (edina izjema je Twitter, kjer so uporabniki v največji meri osebe z nižjo in srednjo izobrazbo).
  • V povprečju imajo uporabniki Facebook-a, ki ga vsaj občasno obiskujejo, svoj osebni profil v tej skupnosti 12 mesecev. Med njimi jih je slaba petina svoj osebni profil »ustvarila, a ga ne ureja«, slaba tretjina ureja profil »enkrat na mesec ali manj pogosto«, četrtina »večkrat na teden« in dobra desetina »vsak dan ali pogosteje«. Uporabniki Facebook-a imajo v povprečju v svojih profilih navedenih 175 prijateljev.
  • Med rednimi uporabniki interneta jih je 38% (27% oseb v populaciji 10-75 let oz. skoraj 417,000 prebivalcev RS) prek interneta že spoznalo osebo, ki je pred tem niso poznali.
  • V povprečju so redni uporabniki interneta prek interneta spoznali 15 oseb, pri čemer velja, da je verjetnost, da bo respondent na internetu spoznal osebo, ki je pred tem ni poznal, večja, če je respondent moški, mlajši ter pogost obiskovalec spletnih klepetalnic in virtualnih svetov.
  • Pogosto obiskovanje spletnih klepetalnic, virtualnih svetov in spletnih socialnih omrežij povečuje verjetnost, da so respondenti na internetu spoznali večje število oseb, ki jih pred tem niso poznali, na drugi strani pa imajo mlajši večjo verjetnost, da so na internetu spoznali več oseb, ki jih pred tem niso poznali.
  • Respondenti, ki so že kdaj spoznali kakšno osebo prek interneta, ki je pred tem niso osebno poznali, svoje izkušnje s temi osebami v povprečju ocenjujejo kot pozitivne. Kaže se, da večja pogostost obiskovanja spletnih socialnih omrežij pozitivno vpliva na ocenjevanje izkušenj, večja pogostost obiskovanja multiplayer iger in klepetalnic pa negativno.
  • Dobra četrtina (26%) rednih uporabnikov interneta se je s spoznano osebo tudi srečalo »v živo«. V povprečju so se srečali z 11 osebami, svoje izkušnje pa v povprečju ocenjujejo pozitivno.
  • Pogostejše obiskovanje multiplayer iger zmanjšuje verjetnost za srečanja »v živo«, pogostejše obiskovanje spletnih socialnih omrežij pa jih povečuje. Verjetnost za srečanje »v živo« se zmanjša, če ima respondent otroke, medtem ko se pri moških verjetnost poveča.
  • Primerjava podatkov z OxIS 2009 glede spoznavanja oseb prek interneta razkriva, da je v VB večji delež uporabnikov interneta (38%), starejših od 13 let, spoznal nekoga prek interneta kot v Sloveniji (36%). Kaže se, da je razlika med spoloma v Sloveniji manjša kot v VB.
  • Slovenski uporabniki interneta se v večji meri »v živo« srečujejo z osebami, ki so jih spoznali prek interneta, kot britanski. Glede na spol in zaposlitveni status je moč opaziti podobne trende kot v VB: večji delež moških in študentov se je že srečal z nekom »v živo«, ki ga je spoznal na internetu in ga pred tem ni poznal.

Print