RIS poročila

Naslov Internet in slovenska država 2010
Leto 2010
Uvod

Projekt RIS je opravil raziskavo o vlogi slovenske države pri razvoju interneta, ki temelji na telefonski anketi med gospodinjstvi s fiksnim telefonskim priključkom, izvedeni v decembru 2009 na reprezentativnem vzorcu 607 posameznikov od 10 do 75 let.

V primerjavi s prejšnjimi leti (večina meritev se ponavlja že od leta 2001) ni večjih razlik, saj je polovica vprašanih mnenja, da je slovenska država dobro poskrbela za razvoj interneta. Prepoznavnost Direktorata za informacijsko družbo je stabilna, a se kaže rahel trend padanja prepoznavnosti.

Največ zaslug za razvoj interneta v Sloveniji vprašani še naprej pripisujejo večjim podjetjem na trgu (Microsoft, Telekom Slovenije), sledijo ministrstva (MVZT; MŠŠ; DID, MG), na koncu pa je vlada oz. politika (Vlada RS, Državni zbor, Predsednik vlade RS).

Vprašani področju razvoja interneta, poleg gradnje avtocest, pripisujejo visoko prioriteto, pri čemer velja, da višje na lestvici prioritet postavljajo konkretne akcije (opremljanje šol z računalniki, zagotavljanje masovnega in poceni širokopasovnega dostopa do interneta) kot strateške politike (postavljanje razvoja informacijske družbe kot pomembne strateške prioritete v Sloveniji).

V zadnjih letih se opaža porast rabe storitev e-uprave, čeprav novi uporabniki pri tem zaostajajo.

Povzetek

Glavne ugotovitve:

  • Slabe tri četrtine (74%) uporabnikov interneta je rednih, torej takšnih, ki so internet uporabljali v zadnjih 3 mesecih, dobre štiri petine (81%) internet uporablja vsak dan ali skoraj vsak dan.
  • Zadovoljstvo z vlogo slovenske države pri optimalnem razvoju interneta je razmeroma dobro (3.5) in je ostalo na enaki ravni kot leta 2006. Glede na pretekle raziskave RIS se zmanjšuje delež tistih, ki z vlogo slovenske države pri razvoju interneta niso niti zadovoljni niti nezadovoljni in povečuje se delež tistih, ki so z njeno vlogo zadovoljni, pri čemer delež nezadovoljnih ostaja nespremenjen. Z vlogo slovenske države pri razvoju interneta so v splošnem bolj zadovoljne ženske, vprašani srednjih let (med 36 in 55 let), z dokončano srednjo šolo in zaposleni. Kot bolj kritični se izkažejo moški, mlajši (med 18 in 35 let), šolajoči in vprašani z dokončano več kot srednješolsko izobrazbo. Leto začetka uporabe interneta ne vpliva več na zadovoljstvo z vlogo države pri razvoju interneta, kot je to veljalo v preteklih raziskavah RIS.
  • Poznavanje Direktorata za informacijsko družbo je razmeroma stabilno, a trend nakazuje počasno upadanje prepoznavnosti. Direktorat za informacijsko družbo dobro pozna le 2% anketiranih, dobra desetina (12%) ga pozna, dobri dve petini (43%) je zanj že slišalo in dobri dve petini (43%) direktorata ne pozna. Prepoznavnost direktorata je bila sicer najvišja v času ustanovitve Ministrstva za informacijsko družbo (leta 2001) in v času njegove ukinitve (leta 2004). Vprašanja med leti niso povsem primerljiva, saj smo najprej spraševali po prepoznavnosti Ministrstva za informacijsko družbo in na nato Direktorata za informacijsko družbo, ki se je ravno v letu 2009 znova preoblikoval. Direktorat za informacijsko družbo v večji meri poznajo moški, stari med 18 in 35 let ter tisti z dokončano vsaj srednjo šolo ali več.
  • Uporabniki interneta glede vloge pri razvoju interneta najvišje ocenjujejo Microsoft (3.9), a visoko in stabilno oceno ima tudi Telekom (3.6). Resorna ministrstva (MŠŠ, MVZT) in Direktorat za informacijsko družbo imajo zmerno oceno 3.3. Ostale politične institucije pa so tradicionalno ocenjene slabše (pod 3.6); vlada (2.9), Ministrstvo za gospodarstvo (2.9), Državni zbor (2.5) in predsednik vlade (2.5). Arnes, ki je sicer med najuglednejšimi institucijami na področju interneta, ni bil vključen v raziskavo. Ocene so skozi leta, raziskave RIS 2001, RIS 2002/I, RIS 2002/II, RIS 2004, RIS 2006 in RIS 2009, stabilne. Vlogo naštetih institucij v splošnem višje vrednotijo ženske.
  • Uporabniki interneta dajejo razvoju interneta izjemno visoko prioriteto (4.5 na lestvici od 1 do 5). Zagotavljanje masovnega in poceni širokopasovnega dostopa do interneta ter spodbujanje opremljanja z računalniki v šolah, se jim zdi enako prioritetno kot dokončanje gradnje avtocest. Sledi zagotavljanje čim večjega števila javnosti dostopnih točk dostopa do interneta in spodbujanje kreiranja vsebin v slovenskem jeziku. Med naštetimi prioritetami so vprašani na zadnje mesto postavili postavitev pospešenega razvoja interneta za pomembno strateško prioriteto, a še pri tem velja poudariti, da jih skoraj tri četrtine (73%) pravi, da gre za pomembno ali zelo pomembno prioriteto. Naštete prioritete so torej v splošnem prepoznane kot pomembne. Višje jih vrednotijo ženske, vprašani srednjih let (36-55 let) in nezaposleni oz. brezposelni. Odgovori vprašanih se razlikujejo tudi glede na regije, iz katerih izhajajo, saj so različne regije v Sloveniji tudi različno informacijsko razvite. Tisti, ki internet uporabljajo dlje, v večji meri poudarjajo dostopnost do interneta, saj kot prioriteto višje postavljajo zagotavljanje poceni in masovnega širokopasovnega dostopa do interneta in omogočanje čim večjega števila javno dostopnih točk do interneta, podobno kot šolajoči in zaposleni.
  • Delež uporabnikov interneta, ki obiskujejo spletne strani javne uprave, pošiljajo elektronsko pošto javni upravi ali izpolnjujejo uradne obrazce oz. opravljajo uradne postopke, glede na leti 2002 in 2006 strmo narašča. Po podatkih iz leta 2009, jih je 79% že obiskalo spletne strani svoje občine, 72% spletne strani svoje upravne enote (če občina ni UE) in 66% spletne strani katerega od ministrstev. Nekaj manj, 35%, jih je obiskalo spletne strani organov Evropske unije, 36% jih je že poslalo elektronsko pošto javni upravi in 44% že kdaj izpolnilo uradni obrazec ali opravilo uradni postopek na internetu. Med odločilne dejavnike, ki vplivajo na obiskovanje spletnih strani javne uprave, pošiljanje elektronske pošte javni upravi in izpolnjevanje uradnih obrazcev oz. opravljanje uradnih postopkov na internetu, štejemo izobrazbo, pogostost uporabe interneta in začetek uporabe interneta.
  • Delež uporabnikov storitev e-uprave glede na raziskavo iz leta 2006 narašča. Dobra tretjina jih je v zadnjem letu uporabila storitev vpogleda v zemljiško knjigo prek spleta (36%), desetina podaljšala registracijo avtomobila (10%) in slaba desetina uporabila storitve portala e-VEM (8%). V predhodni raziskavi je splet za vpogled v zemljiško knjigo izkoristila petina vprašanih, podaljševanje registracije avtomobila in storitve portala e-VEM pa manj kot 4% vprašanih. Značilna spremenljivka, ki vpliva na uporabo storitev e-uprave je začetek uporabe interneta. Anketiranci, ki internet uporabljajo dlje, v večji meri uporabljajo tudi storitve e-uprave.

Print