RIS poročila
KLJUČNE UGOTOVITVE:
- 94% respondentov je uporabnikov mobilnega telefona. Od tega jih ima 98% aparat, ki podpira branje/pošiljanje SMS, 74% pa takega, ki podpira branje/pošiljanje MMS. Prvo funkcijo dnevno uporablja 34%, drugo pa le 3% respondentov. Na drugi strani branja/pošiljanja SMS ne uporablja nikoli 12%, MMS pa 34% vprašanih
- 39% neuporabnikov mobilnega telefona je že kdaj imelo lasten mobilni telefon, vendar so uporabo opustili. V največji meri so kot razlog navedli, da po mobilnem telefonu ni bilo potrebe, saj jim stacionarni zadostuje. 64% neuporabnikov pravi, da nikoli ne uporablja mobilnega telefona drugih ljudi. 49% se občasno, 37% pa nikoli ne znajde v situaciji, ko bi potrebovali mobilni telefon, pa ga nimajo. 36% neuporabnikov sicer načrtuje nakup oz. pričetek rabe mobilnega telefona, od tega 51% v naslednjih 6 mesecih.
- Primerjava pogostosti rabe stacionarnega in mobilnega telefona pokaže, da je raba prvega manj pogosta: občasno namreč 17% respondentov uporablja stacionarni, 4% pa mobilni telefon, le nekaj klicev mesečno preko stacionarnega opravi 24%, preko mobilnega telefona pa 7% vprašanih. Več vprašanih preko mobilnega telefona tudi opravi večje število pogovorov.
- 80% anketirancev ima v gospodinjstvu dostop do interneta, večina jih do interneta dostopa preko različnih širokopasovnih povezav: 45% preko DSL, 35% preko kabelske in 16% prek drugih širokopasovnih povezav.
- 24% vprašanih interneta ni uporabljalo še nikoli (neuporabniki), 3% so ga uporabljali pred več kot tremi meseci (nekdanji uporabniki),74% vprašanih pa v zadnjih 3 mesecih (uporabniki). Demografska primerjava skupin pokaže, da je med neuporabniki in nekdanjimi uporabniki več starejših od 60 let, oseb z nižjo izobrazbo in žensk.
- Med uporabniki jih 82% internet uporablja vsak dan ali skoraj vsak dan. Ko gre za pomoč drugim pri uporabi interneta, 39% uporabnikov občasno pomaga drugim, 32% pa nikoli. Med tistimi, ki vsaj občasno pomagajo drugim, jih 60% pomaga drugim uporabnikom, ki so manj spretni pri uporabi interneta, le 16% pa neuporabnikom.
- Najpomembnejši razlogi za prenehanje uporabe interneta med nekdanjimi uporabniki so, da za to nimajo potrebe oz. da so že v pokoju. Med vnaprej razlogi so najvišje ocenili nezanimanje (povprečje 3.4 na skali 1-5), da nimajo ustreznega računalnika (3.1) in slabo znanje angleščine (3).
- Med neuporabniki interneta je največji razlog za neuporabo interneta nezanimanje (povprečje 3.6 na skali 1-5) in da ga ne bi znali uporabljati (3.6). Ženske večino ovir zaznavajo bolj kot moški; glede na izobrazbo se kaže, da ovire večinoma bolj zaznavajo osebe z nižjo izobrazbo; glede na starost pa večino ovir v največji meri zaznavajo starejši od 60 let.
- Govorimo lahko o 4 skupinah neuporabnikov: prepričani neuporabniki (33%), ki nadpovprečno zaznavajo večino razlogov za neuporabo; tehnološko deprivilegirani in nezainteresirani neuporabniki (19%), katerim so ovire to, da nimajo ustreznega računalnika oz. dostopa do interneta, uporaba pa jih tudi ne zanima; skeptiki brez internetnih spretnosti (25%), katerim so ovire predvsem pomanjkanje znanja in pričakovanje slabih izkušenj z internetom, internet vidijo kot premalo koristen in zanimiv; in neuporabniki brez razloga (23%), ki vse razloge zaznavajo podpovprečno, a ne načrtujejo uporabe.
- Demografsko gledano kaže, da je med neuporabniki skozi čas vedno večji delež oseb, starih med 46 in 60 let, ter tistih, ki imajo dokončano srednjo šolo ali manj, ter tudi žensk.
- Časovna primerjava pomembnosti ovir med neuporabniki pokaže padanje pomembnosti ovir slabo znanje angleščine, tekoči stroški uporabe so preveliki in skrbi me za varnost pri uporabi interneta; medtem ko nekoliko narašča pomembnost oviri premalo je koristnih in zanimivih stvari.
- Večina neuporabnikov in nekdanjih uporabnikov (79%) zagotovo pozna nekoga, ki bi lahko uporabil internet namesto njih, ki je v največ primerih (72%) otrok ali vnuk(inja). V zadnjem letu je za to, da so namesto njih uporabili internet, prosilo 59% neuporabnikov in nekdanjih uporabnikov, od njih največ (69%) manj kot enkrat na mesec, 26% pa mesečno. Pri tem se jih je 76% obrnilo na otroke oz. vnuke(inje); 43% se jih je obrnilo na eno, 33% pa na dve različni osebi.
Vprašalnik: Telefonska anketa e.SOCNET 2009 (končna verzija 4.12.2009)
Projekt RIS je opravil raziskavo, ki predstavlja pregled problematike digitalnega razkoraka v Sloveniji v letu 2010 na področju dveh informacijsko-komunikacijskih tehnologij: mobilne telefonije in interneta. Ugotovitve v poročilu temeljijo na več različnih virih podatkov, in sicer na podatkih raziskav projekta RIS (iz različnih let) ter tudi SURS 2009. Kjer ni posebej označeno, gre za analizo podatkov RIS 2009. Podatki v letu 2009 so bili zbrani z reprezentativno telefonsko anketo v mesecu decembru (n=1209).
Velika večina (94%) anketiranih uporablja mobilni telefon. Pregled uporabnikov mobilne telefonije skozi leta nam pove, da delež uporabnikov vse od leta 1999 narašča, se je pa rast upočasnila v letu 2004 (88%, v letu 2009 pa 94% populacije). Vidna je strma rast predvsem med letoma 1999 in 2000, pa tudi vse do leta 2001.
39% neuporabnikov mobilnega telefona je že kdaj imelo lasten mobilni telefon, vendar so uporabo opustili. V največji meri so kot razlog navedli, da po mobilnem telefonu ni bilo potrebe, saj jim stacionarni zadostuje.
V gospodinjstvu ima dostop do interneta 80% respondentov, preostali pa dostopa nimajo. Spodnja tabela prikazuje, preko katerih povezav v gospodinjstvu dostopajo do interneta. Največ (45%) jih ima DSL povezavo, sledi kabelska povezava (35%), 16% pa jih dostopa preko druge širokopasovne povezave. Le majhen odstotek vprašanih do interneta dostopa preko modema (3%) oz. povezave ISDN (2%).
V zadnjih 3 mesecih je internet uporabljalo 72,9% anketirancev. Med temi je večina (82%) takih, ki so v zadnjih 3 mesecih internet uporabljali vsak dan ali skoraj vsak dan. Pred več kot 3 meseci je internet uporabljalo 3,1% respondentov (to so nekdanji uporabniki interneta), delež neuporabnikov interneta pa znaša 24%.
Nekdanji uporabniki interneta– tisti, ki so ga nazadnje uporabljali pred več kot 3 meseci – so pri odprtem vprašanju najpogosteje navajali, da so z uporabo prenehali, ker interneta ne potrebujejo (23%), 18% pa jih je ko razlog navedlo to, da so v pokoju. Zanimivo je tudi, da jih je 13% internet prenehalo uporabljati, ker se je član gospodinjstva (predvsem otroci), ki je imel opremo oz. dostop do interneta, odselil.
Nato smo anketirancem ponudili različne razloge za prenehanje z uporabo interneta, pri čemer so ocenjevali strinjanje z njimi na lestvici od 1 do 5, kjer je 1 pomenila sploh ne drži, 5 pa zelo drži. Najbolj so se strinjali z razlogom »to me preprosto ne zanima«, ki v povprečju dosega oceno 3.4 na skali od 1 do 5. Sledita trditvi »nimam ustreznega računalnika« (3.1) in »imam slabo znanje angleščine« (3). To so edini trije razlogi, ki v povprečju dosegajo ocene vsaj 3.
Lahko rečemo, da smo med razlogi, ki smo jih našteli, zajeli vsaj dva pomembna razloga, ki so jih navajali tudi sami. To sta razloga »to me ne zanima« ter »sem že prestar/a oz. še premlad/a«. S tem, da smo respondente prosili, naj sami navedejo razloge, smo pridobili tudi kar nekaj novih informacij, ki jih serija že določenih »ovir«, ki jih navaja večina velikih družboslovnih raziskav področja informacijske družbe (npr. SURS, OxIS), ne vključuje. Predvsem zanimivi sta mnenji, da »interneta ne potrebujejo« in da so z uporabo prenehali, ker se je »odselil član gospodinjstva«.
Neuporabnike interneta smo prosili, da ocenijo, v kolikšni meri so za neuporabo interneta pomembni posamezni našteti razlogi. Vse razloge so ocenjevali na lestvici od 1 do 5, kjer je 1 pomenila sploh ne drži, 5 pa zelo drži. Najpomembnejši razlog za neuporabo je »to me preprosto ne zanima«, ki v povprečju dosega oceno 3.63, sledita pa mu razloga »ne bi znal/a uporabljati« (3.56) in »slabo znanje angleščine« (3.5).
Med neuporabniki je skozi čas vedno večji delež oseb, starih med 46 in 60 let, ter tistih, ki imajo dokončano srednjo šolo ali manj, ter tudi žensk. Povzetek medčasovne primerjave neuporabnikov po socio-demografskih značilnostih nam pokaže, da lahko spreminjanje strukture skupine neuporabnikov razlagamo z dvema učinkoma:
- z generacijsko razlago razlik (spremembe vrednosti merjenega pojava so delno posledica menjavanja generacij – mlajše generacije skoraj v celoti prevzemajo uporabo naprednejših tehnologij (interneta) in nadomeščajo starejše generacije, ki le-to prevzemajo v manjši meri) in
- učinkom življenjskega cikla (delno spremembe deležev (ne)uporabnikov nastanejo zaradi prehoda v drugi življenjski cikel, na kar nakazujejo tudi npr. nekateri navedeni razlogi za neuporabo interneta – upokojitev ali odhod otroka oz. osebe z dostopom do interneta).
Zaradi zamika generacij oz. prevzemanja uporabe IKT, na kar vpliva tudi življenjski cikel, dobimo predstavljeni trend – v skupini neuporabnikov je vedno večji delež starejših in nižje izobraženih oseb.
RIS poročila - Vehovar Vasja (147)
- 15.06 E-kompetentni državljan Slovenije danes; 2011
- 08.06 Socialna omrežja 2011; 2011
- 30.05 Digitalni razkorak 2010; 2011
- 24.11 Razvoj pan-evropskih storitev informacijske družbe v Sloveniji; 2010
- 18.11 Internet in slovenska država 2010; 2010
- 15.09 Spletne skupnosti 2010; 2010
- 30.03 Digitalni razkorak 2009: Ovire pri uporabi interneta; 2010
- 25.02 E-farmacija 2009; 2009
- 03.02 E-avtomobilizem 2009; 2008
- 03.02 Blogi 2009; 2009
- 01.02 Nevarnosti, aktivnosti in spretnosti na internetu; 2009
- 28.01 Šolajoči in uporaba IKT ; 2009
- 10.10 E-bančništvo 2009; 2009
- 07.10 E-nakupovanje 2009; 2009
- 08.04 Uporaba interneta 2007; 2008
- 26.03 Spletna obiskanost v letu 2007; 2007
- 02.04 Spletna obiskanost 2006; 2006
- 02.04 Mobilna telefonija; 2006
- 26.10 Internet in slovenska država; 2006
- 26.10 PC in mobilna raba interneta; 2006
- 28.02 E-izobraževanje 2005/2006 - visokošolski in višješolski zavodi; 2006
- 14.11 Razširitev metode časovne distance na problematiko digitalnih razkorakov - končno poročilo; 2005
- 20.10 Uporabniki interneta in spletna obiskanost; 2005
- 20.10 Mobilna telefonija: RIS-IKT 2005; 2005
- 30.09 E-izobraževanje - podjetja: RIS 2005; 2005
- 23.09 IKT v podjetjih - RIS 2005; 2005
- 09.09 Ponudniki dostopa do interneta - podjetja: RIS 2005; 2005
- 09.09 Ugled podjetij - podjetja: RIS 2005; 2005
- 09.09 Vlaganja v IKT - podjetja: RIS 2005; 2005
- 22.07 M-bančništvo 2004/2005; 2005
- 20.05 E-izobraževanje v terciarnem izobraževanju - višješolski in visokošolski zavodi 2004/2005; 2005
- 18.05 RIS 2004/2005: Mobilna telefonija; 2005
- 18.05 Spletne motnje: RIS 2004/2005; 2005
- 18.05 E-izobraževanje 2004/2005; 2005
- 09.05 Spletne aktivnosti 2004; 2005
- 05.05 Uporaba interneta 2004/2005; 2005
- 26.04 Internet in slovenska država 2004 (gospodinjstva); 2005
- 01.04 Spletna obiskanost 2004/2; 2005
- 22.03 Gospodinjstva 2004/2: Dostop do interneta; 2005
- 22.03 E-bančništvo (uporabniki interneta) 2004/2005; 2005
- 21.03 E-nakupovanje končnih potrošnikov RIS 2004/2; 2005
- 04.02 Razširitev metode časovne distance na problematiko digitalnih razkorakov (Prvo poročilo); 2005
- 21.10 E-bančništvo 2004/1; 2004
- 20.10 Stanje in trendi uporabe IKT v Slovenskem izobraževalnem sistemu; 2004
- 12.08 Gospodinjstva: E-nakupovanje 2004/1; 2004
- 24.03 Spletna obiskanost 2004; 2004
- 19.03 Mobilna telefonija 2003; 2003
- 16.02 Učitelji in internet: primerjave Slovenija in EU 2003; 2003
- 16.02 Podjetja: Vrednotenje e-poslovanja 2003; 2003
- 16.02 Zavodi primerjave Slovenija - EU 2003; 2003
- 13.02 Raba interneta v Sloveniji - gospodinjstva 2000; 2000
- 13.02 Najbolj obiskane spletne strani - jesen 2000; 2000
- 12.02 Internet v šolskih zavodih 1996; 1996
- 12.02 Podjetja: ICT, uporaba interneta, ponudniki, e-poslovanje, vloga države in aktualna vprašanja, 1999; 1999
- 12.02 Podjetja - ugled, 1999; 1999
- 12.02 Internet v šolskih zavodih 1999, podrobnejše poročilo; 1999
- 28.01 Podjetja: Računalniška oprema 2002; 2002
- 28.01 Podjetja 2002: Spletne predstavitve & marketing; 2002
- 28.01 Uporaba interneta: Slovenija-EU 2002/2 (FlashEurobarometer); 2002
- 26.01 Zdravstvo in farmacija 2001; 2001
- 26.01 Internet v šolskih zavodih - pregledno grafično poročilo 1999/2000; 1999
- 26.01 Osebni računalniki v slovenskih podjetjih 2000/1; 2000
- 26.01 Podjetja: ponudniki dostopa do interneta 2002; 2002
- 26.01 Podjetja: E-bančništvo 2000/1; 2000
- 26.01 Osebni računalniki med gospodinjstvi 2001; 2001
- 26.01 Podjetja: elektronsko poslovanje 2002/2003; 2002
- 26.01 Podjetja: Internet in slovenska država 2002; 2002
- 26.01 Podjetja: Internet in informacijske tehnologije 2002/3; 2002
- 26.01 Podjetja: Telekomunikacije 2002; 2002
- 24.01 Uporaba interneta - gospodinjstva 2002/1 (Podrobna analiza: vprašalnik Eurostat in vprašalnik RIS); 2002
- 24.01 Uporabniki interneta 2001; 2001
- 24.01 Podjetja: Spletne predstavitve in spletno oglaševanje 2000/01; 2000
- 24.01 Spletna obiskanost 2002/1; 2002
- 24.01 Uporabnost in ocenjevanje spletnih predstavitev 2001; 2001
- 24.01 Posedovanje in uporaba interneta 1999; 1999
- 24.01 Indikatorji ICT v Sloveniji in EU 2001; 2001
- 24.01 Teledelo in ICT tehnologija pri delu 2001; 2001
- 24.01 Najbolj obiskane spletne strani- zima 1999/2000; 2000
- 23.01 Najbolj obiskane strani - pomlad 2000; 2000
- 23.01 Digitalni razkorak 2001; 2001
- 23.01 E-bančništvo: uporabniki interneta 2000/2001; 2000
- 19.01 Internet in tercialno izobraževanje 2003 - višji in viskošolski zavodi; 2003
- 16.01 Mobilna telefonija (junij 2001); 2001
- 16.01 E-nakupovanje 2000; 2000
- 16.01 www>/?&p1=276&p2=285&p3=1318&p4=1319&avtor=4" >Bančno poslovanje 1998, anketa powww>; 1998
- 16.01 Podjetja: Osebni računalniki 1999; 1999
- 16.01 Ponudniki dostopa 2001 (spletna anketa); 2001
- 16.01 E-nakupovanje končnih potrošnikov 2000/2001; 2001
- 16.01 Mobilna telefonija 1999; 1999
- 16.01 Gospodinjstva: Ponudniki dostopa 2002/1; 2002
- 16.01 Podjetja: ugled podjetij in programska oprema 2000/2001; 2001
- 16.01 Merjenje spletne obiskanosti 2000; 2000
- 16.01 Gospodinjstva: Informacijske tehnologije 2002/1; 2002
- 16.01 Gospodinjstva: Ponudniki dostopa do interneta 2001/2; 2001
- 16.01 Spletno oglaševanje 2000; 2000
- 15.01 Podjetja: e-poslovanje 2000/1; 2001
- 15.01 Internet v šolskih zavodih 1997; 1997
- 15.01 Internet med gospodinjstvi, telekomunikacije, odnos do ponudnikov dostopa 1999/I; 1999
- 15.01 Spletno oglaševanje 2001 (spletna anketa); 2001
- 15.01 Podjetja: Internet in ICT 2001/I; 2001
- 15.01 Gospodinjstva: Osebna uporaba informacijskih tehnologij - Slovenija in EU 1999; 1999
- 14.01 Spletna obiskanost 2001/1 (Najbolj obiskane spletne predstavitve); 2001
- 14.01 E-bančništvo: osebe in podjetja 2000; 2000
- 14.01 Raba interneta v Sloveniji 1996 (podjetja, gospodinjstva); 1996
- 14.01 www_1997_-_rezultati_ankete_po_podskupinah/?&p1=276&p2=285&p3=1318&p4=1319&avtor=4" >Anketa powww 1997 - rezultati ankete po podskupinah; 1997
- 14.01 Gospodinjstva 1998/1, internet in informacijske komunikacijske tehnologije poročilo s sumarnikom; 1998
- 14.01 Najbolj obiskane spletne strani-jesen 1999; 1999
- 14.01 Gospodinjstva: E-nakupovanje 2002/1; 2002
- 14.01 E-bančništvo: uporabniki interneta 2000; 2000
- 14.01 Podjetja 1997; 1997
- 14.01 E-poslovanje 1998; 1998
- 14.01 Internet v šolskih zavodih 1998/99; 1998
- 14.01 Podjetja: Ponudniki dostopa 2000/1; 2000
- 14.01 Trgovanje in elektronsko poslovanje po internetu 1997; 1997
- 14.01 E-bančništvo 2001 (spletna anketa); 2001
- 14.01 Šolski zavodi 2000/1; 2000
- 14.01 Podjetja: Internet in ICT v podjetjih 1998; 1998
- 14.01 Bančno poslovanje med gospodinjstvi 1999/I: Elektronsko nakupovanje in bančno poslovanje; 1999
- 14.01 E-nakupovanje 2001 (spletna anketa); 2001
- 13.01 Mobilna telefonija 2001; 2000
- 13.01 Mobile phone market in Slovenia 2000; 2000
- 13.01 Gospodinjstva: Informacijske tehnologije v slovenskih gospodinjstvih, 1996; 1996
- 13.01 www analize 1997; 1997
- 13.01 WWW_1998/?&p1=276&p2=285&p3=1318&p4=1319&avtor=4" >Gospodinjstva: končni uporabniki interneta, anketa poWWW 1998; 1998
- 13.01 Najbolj obiskane spletne strani-poletje 1999; 1999
- 04.12 Klasični mediji 2001; 2001
- 04.12 Uporaba interneta: Primerjava gospodinjstev Slovenija - EU 2002/1 (FlashEurobarometer); 2002
- 04.12 Gospodinjstva: Spletno oglaševanje in spletne motnje 2002; 2002
- 04.12 Uporaba interneta - gospodinjstva 2002/2 (Primerjava definicij); 2002
- 04.12 Obrtniki: Osebni računalniki 2002; 2002
- 04.12 Obrtniki 2002; 2002
- 04.12 Gospodinjstva: Ponudniki dostopa 2002/2; 2002
- 04.12 Podjetja: E-bančništvo 2002; 2002
- 04.12 Podjetja: Nakup in starost osebnih računalnikov 2002; 2002
- 04.12 Podjetja: Teledelo 2002; 2002
- 04.12 Podjetja: Informatika in informatiki 2002/2003; 2002
- 04.12 Podjetja 2002: ugled podjetij; 2002
- 04.12 Podjetja 2002: programska oprema; 2002
- 04.12 Gospodinjstva: Internet in slovenska država 2002/2; 2002
- 04.12 Gospodinjstva: E-bančništvo 2002/2; 2002
- 04.12 Gospodinjstva: E-nakupovanje 2002/2; 2002
- 04.12 Šolski zavodi 2002/2003; 2003
- 04.12 Computer literacy- project ALL 2002 (DRAFT); 2002
- 04.12 Spletna obiskanost 2002/2; 2002
- 04.12 Učitelji in internet 2003; 2003
- 04.12 Uporaba interneta: Gospodinjstva 2003/2; 2003
- 04.12 Companies Slovenia: EU 2002/2003 (Comparisons RIS:SIBIS); 2002
Dostop do RIS poročila