Projekt RIS je opravil raziskavo, ki predstavlja pregled problematike digitalnega razkoraka v Sloveniji v letu 2010 na področju dveh informacijsko-komunikacijskih tehnologij: mobilne telefonije in interneta. Ugotovitve v poročilu temeljijo na več različnih virih podatkov, in sicer na podatkih raziskav projekta RIS (iz različnih let) ter tudi SURS 2009. Kjer ni posebej označeno, gre za analizo podatkov RIS 2009. Podatki v letu 2009 so bili zbrani z reprezentativno telefonsko anketo v mesecu decembru (n=1209).

Velika večina (94%) anketiranih uporablja mobilni telefon. Pregled uporabnikov mobilne telefonije skozi leta nam pove, da delež uporabnikov vse od leta 1999 narašča, se je pa rast upočasnila v letu 2004 (88%, v letu 2009 pa 94% populacije). Vidna je strma rast predvsem med letoma 1999 in 2000, pa tudi vse do leta 2001.

39% neuporabnikov mobilnega telefona je že kdaj imelo lasten mobilni telefon, vendar so uporabo opustili. V največji meri so kot razlog navedli, da po mobilnem telefonu ni bilo potrebe, saj jim stacionarni zadostuje.

V gospodinjstvu ima dostop do interneta 80% respondentov, preostali pa dostopa nimajo. Spodnja tabela prikazuje, preko katerih povezav v gospodinjstvu dostopajo do interneta. Največ (45%) jih ima DSL povezavo, sledi kabelska povezava (35%), 16% pa jih dostopa preko druge širokopasovne povezave. Le majhen odstotek vprašanih do interneta dostopa preko modema (3%) oz. povezave ISDN (2%).

V zadnjih 3 mesecih je internet uporabljalo 72,9% anketirancev. Med temi je večina (82%) takih, ki so v zadnjih 3 mesecih internet uporabljali vsak dan ali skoraj vsak dan. Pred več kot 3 meseci je internet uporabljalo 3,1% respondentov (to so nekdanji uporabniki interneta), delež neuporabnikov interneta pa znaša 24%.

Nekdanji uporabniki interneta– tisti, ki so ga nazadnje uporabljali pred več kot 3 meseci – so pri odprtem vprašanju najpogosteje navajali, da so z uporabo prenehali, ker interneta ne potrebujejo (23%), 18% pa jih je ko razlog navedlo to, da so v pokoju. Zanimivo je tudi, da jih je 13% internet prenehalo uporabljati, ker se je član gospodinjstva (predvsem otroci), ki je imel opremo oz. dostop do interneta, odselil.

Nato smo anketirancem ponudili različne razloge za prenehanje z uporabo interneta, pri čemer so ocenjevali strinjanje z njimi na lestvici od 1 do 5, kjer je 1 pomenila sploh ne drži, 5 pa zelo drži. Najbolj so se strinjali z razlogom »to me preprosto ne zanima«, ki v povprečju dosega oceno 3.4 na skali od 1 do 5. Sledita trditvi »nimam ustreznega računalnika« (3.1) in »imam slabo znanje angleščine« (3). To so edini trije razlogi, ki v povprečju dosegajo ocene vsaj 3.

Lahko rečemo, da smo med razlogi, ki smo jih našteli, zajeli vsaj dva pomembna razloga, ki so jih navajali tudi sami. To sta razloga »to me ne zanima« ter »sem že prestar/a oz. še premlad/a«. S tem, da smo respondente prosili, naj sami navedejo razloge, smo pridobili tudi kar nekaj novih informacij, ki jih serija že določenih »ovir«, ki jih navaja večina velikih družboslovnih raziskav področja informacijske družbe (npr. SURS, OxIS), ne vključuje. Predvsem zanimivi sta mnenji, da »interneta ne potrebujejo« in da so z uporabo prenehali, ker se je »odselil član gospodinjstva«.

Neuporabnike interneta smo prosili, da ocenijo, v kolikšni meri so za neuporabo interneta pomembni posamezni našteti razlogi. Vse razloge so ocenjevali na lestvici od 1 do 5, kjer je 1 pomenila sploh ne drži, 5 pa zelo drži. Najpomembnejši razlog za neuporabo je »to me preprosto ne zanima«, ki v povprečju dosega oceno 3.63, sledita pa mu razloga »ne bi znal/a uporabljati« (3.56) in »slabo znanje angleščine« (3.5).

Med neuporabniki je skozi čas vedno večji delež oseb, starih med 46 in 60 let, ter tistih, ki imajo dokončano srednjo šolo ali manj, ter tudi žensk. Povzetek medčasovne primerjave neuporabnikov po socio-demografskih značilnostih nam pokaže, da lahko spreminjanje strukture skupine neuporabnikov razlagamo z dvema učinkoma:

• z generacijsko razlago razlik (spremembe vrednosti merjenega pojava so delno posledica menjavanja generacij – mlajše generacije skoraj v celoti prevzemajo uporabo naprednejših tehnologij (interneta) in nadomeščajo starejše generacije, ki le-to prevzemajo v manjši meri) in
• učinkom življenjskega cikla (delno spremembe deležev (ne)uporabnikov nastanejo zaradi prehoda v drugi življenjski cikel, na kar nakazujejo tudi npr. nekateri navedeni razlogi za neuporabo interneta – upokojitev ali odhod otroka oz. osebe z dostopom do interneta).

Zaradi zamika generacij oz. prevzemanja uporabe IKT, na kar vpliva tudi življenjski cikel, dobimo predstavljeni trend – v skupini neuporabnikov je vedno večji delež starejših in nižje izobraženih oseb.