RIS poročila

Naslov Socialna omrežja 2011
Leto 2011
Uvod

Projekt RIS je opravil raziskavo o rabi socialnih omrežij v Sloveniji, ki izpostavlja vidike, kot so varnost in zasebnost, objavljanje podatkov in fotografij ter uporaba socialnih omrežij med otroki in starši. Ugotovitve temeljijo na spletni anketi, ki se je izvajala v februarju in marcu 2010. Izbrana populacija so uporabniki interneta; končni vzorec je vključeval 1.143 posameznikov v starosti od 10 do 83 let.

Povzetek

Rezultati kažejo, da ima 60% anketirancev oblikovan profil na vsaj enem od številnih spletnih socialnih omrežij. Med temi prevladujejo mlajši, predvsem stari med 16 in 25 let (75%),  ženske (63% žensk v primerjavi s 57% moških), prebivalci iz naselji, ki imajo več kot 2000 prebivalcev, in srednje izobraženi (72%).

Glede na status anketiranca izrazito izstopajo šolajoči (otroci, učenci, dijaki in študenti); dobre tri četrtine le-teh je poročalo o uporabi vsaj enega spletnega socialnega omrežja. Najmanj glede na status spletna socialna omrežja uporabljajo kmetovalci, pomagajoči družinski člani ter nezmožni za delo zaradi bolezni, invalidnosti, starosti ipd. (dobra tretjina vprašanih uporablja spletna socialna omrežja).

Uporabniki najpogosteje javno objavljajo svoje ime in priimek ter prikazno sliko in spol.

Uporabniki navajajo, da podatke objavljajo javnosti zato, da jih prijatelji najdejo na spletni skupnosti (slaba polovica moških in 56% žensk) ter ker naj bi bili le-ti potrebni za vzpostavitev profila (četrtina moških in petina žensk).

Morebitna zloraba profila bolj skrbi ženske (tretjino žensk objava skrbi ali zelo skrbi; takih moških je petina).

Kar slaba tretjina vprašanih je na spletni skupnosti že objavila fotografije sebe ali koga drugega ob pitju alkohola ali kajenju. 40% deklic, starih od 10 do 15 let navaja, da je že objavilo fotografijo sebe ali koga drugega v provokativni pozi.

Petina moških in 14% žensk trdi, da je njihov prijatelj, znanec, partner ali kdo drug izrabil njegovo zaupanje in objavil informacije, za katere niso želeli, da bi bile objavljene. Izrabo zaupanja pogosteje čutijo mlajši, stari do 25 let (slaba petina vprašanih).

Nekaj vprašanj smo postavili tudi izključno otrokom in staršem. Ugotovili smo, da slabi dve tretjini vprašanih otrok trdi, da jim starši niso postavili nobenih pravil; med ostalimi prevladujejo pravila o izdajanju osebnih informacij (pri tretjini vprašanih), omejitve pri objavi fotografij (pri četrtini vprašanih) in pravila glede srečanja v živo z osebami, ki so jih spoznali preko spleta (pri petini vprašanih).

Pri odgovorih staršev lahko opazimo, da se postavljanje pravil pojavlja bolj pogosto kot je bilo to razvidno iz rezultatov otrok; najpogosteje so to pravila glede izdajanja osebnih informacij, omejitve pri spoznavanju novih ljudi na spletu, pravila glede srečanja v živo s tistimi, ki so jih spoznali na spletu. Le dobra tretjina staršev trdi, da ni postavila nobenih pravil.

Print