V juniju 2001 je bila izvedena telefonska anketa RIS, kjer je bil podrobno analiziran dostop do interneta v gospodinjstvih. Povzamemo lahko naslednje:

• Skoraj četrtina (24%) vseh slovenskih gospodinjstev ima dostop do interneta. Ta delež predstavlja dobro polovico (54%) tistih gospodinjstev, ki že imajo osebni računalnik (PC poseduje 46% vseh gospodinjstev).
• Zaradi hitre širitve interneta med gospodinjstvi v zadnjih letih vsi ponudniki dostopa do interneta beležijo hitro rast. V relativnem smislu pa se nakazuje, da se je delež Siola ustalil (okoli polovice). Podobno velja za Arnes (okoli tretjine). Videti je, da imajo največjo rast ostali ponudniki (Kiss in zasebna podjetja).
• V gospodinjstvih z več PC-ji v tretjini primerov nimajo dostopa do interneta, v tretjini primerov ima dostop le en PC, v tretjini primerov pa dva ali več. V gospodinjstvih, kjer do interneta lahko dostopajo iz več računalnikov, imajo večinoma dva internet priključka.
• Med gospodinjstvi, ki že imajo dostop do interneta, jih je tretjina že razmišljala o zamenjavi ponudnika, o boljšem dostopu ali o dodatnem priključku, vendar le tretjina le-teh načrtuje to izvesti v pol leta.
• V celoti razmišlja o nakupu/zamenjavi internet priključka 32% slovenskih gospodinjstev (16% gospodinjstev je že priključenih na internetno omrežje in ne razmišlja o tem, 51% pa ni priključenih in ne razmišljajo o tem), od tega četrtina (8%) v naslednje pol leta. Glavnino tistih, pri katerih je prisotna namera za nakup/zamenjavo internet priključka, predstavljajo gospodinjstva brez priključka; gospodinjstva s priključkom predstavljajo okoli tretjino vseh respondentov z nakupnimi namerami.
• Med gospodinjstvi brez dostopa do interneta o internet priključku  največ razmišljajo tam, kjer že imajo PC in anketirana oseba PC tudi uporablja – dve tretjini takih gospodinjstev (68%) je že razmišljalo o dostopu, od teh tretjina (31%) v naslednje pol leta. Med gospodinjstvi, ki še nimajo PC-ja, pa je o uporabi interneta razmišljala slaba tretjina (27%), od tega petina v naslednje pol leta.
• Gospodinjstva z dostopom, ki načrtujejo dodatni priključek oziroma zamenjavo, v največji meri načrtujejo kabelski dostop, sledi ISDN, v manjši meri pa navadni klicni modem ali za ADSL. Drugače je pri gospodinjstvih, ki načrtujejo nakup prvega priključka – večinoma načrtujejo navaden klicni dostop, sledi ISDN; redkeje ADSL ali kabelski dostop.
• Osebe, ki jih uporaba interneta na domu ne zanima, kot razlog navajajo predvsem visoke stroške in tudi majhno zanimanje (kar je v največji meri posledica skromnih vsebin). Precej opazni so tudi predsodki o zapleteni uporabi, pri starejši populaciji pa je prisotno tudi mnenje, da so prestari, vendar tudi pri njih to ni največja ovira za  neuporabo.
• V segmentu, ki razmišlja o dostopu in uporabi interneta doma, se kot ovire pojavljajo predvsem stroški (na prvem mestu stroški PC-ja, pa tudi tekoči stroški uporabe). V manjši meri se navaja tudi premalo uporabnih vsebin v slovenskem jeziku (predvsem starejši, manj izobraženi). Študenti navajajo tudi nerazumevanje drugih članov gospodinjstva.
• Respondenti, ki imajo v gospodinjstvu dostop do interneta in ga tudi uporabljajo, izpostavljajo kot oviro za intenzivnejšo uporabo predvsem stroške in počasnost dostopa, delno tudi pomanjkanje časa (predvsem vodstveni delavci in podjetniki). Šolajoče generacije izpostavljajo tudi pomanjkanje PC-jev in posledično omejevanje uporabe s strani drugih članov gospodinjstva, posebej visoka ovira pa so stroški.
• Ovire za uporabo interneta v gospodinjstvih se med segmenti močno razlikujejo. Razloge je zato treba najprej razlikovati v osmih osnovnih segmentih, ki so opredeljeni z (ne)zanimanjem za uporabo interneta ter s posedovanjem PC-ja oziroma interneta v gospodinjstvu. Navedeni segmenti pa se še nadalje razlikujejo glede na sociodemografske skupine (status, starost, izobrazba).