RIS poročila

Naslov Digitalni razkorak 2001
Leto 2001
Povzetek

 V raziskavi proučujemo razlike med posamezniki in gospodinjstvi glede dostopnosti in uporabe interneta oziroma osebnega računalnika. Navedeno se pogosto označuje tudi kot digitalni razkorak.

Gre za pregledno raziskavo, ki podaja pregled stanja, osnovne mednarodne primerjave in opredeljuje metodološke probleme, predvsem problem definicije digitalnega razkoraka ter interakcije sociodemografskih spremenljivk, ki lahko spremenijo siceršnje zaključke, ki običajno temeljijo zgolj na bivariatnih povezavah.

Ugotavljamo, da je v Sloveniji digitalni razkorak razmeroma velik, vendar podoben drugim razvitim državam. Najmočnejši vpliv ima izobrazba, sledita starost in dohodek. Tako npr. je med osebami z osnovno ali poklicno šolo 10 % uporabnikov interneta, s srednjo 30 %, z višjo 45 %, med osebami z visoko izobrazbo pa 70 %. Določen vpliv imajo tudi delovni status, tip naselja, zakonski stan, kar vse je večinoma posledica dejavnikov dohodka, izobrazbe in starosti. Razlike pa obstajajo tudi glede spola in regija.

Ocenjujemo, da so pomemben razlog za razkorak predvsem razlike v uporabi interneta od doma, ki je običajno predpogoj za aktivno uporabo interneta. Podrobna analiza ovir pa pokaže osem sociodemografskih skupin, ki navajajo specifične razloge za  neuporabo. V grobem prevladujejo stroški (predvsem stroški opreme, deloma tudi  tekoči stroški), pomanjkanje vsebin ter predsodki. Eksplicitno nezanimanje za uporabo interneta od doma pa je izjemno nizko. Zmanjševanje digitalnega razkoraka v Sloveniji bi zato veljalo v prvi vrsti usmeriti predvsem v vzpodbujanje nakupa PC-ja (davčne olajšave), pospešeno izdelavo javnih vsebin ter v izobraževalni sistem.

Poudariti velja, da se digitalni razkorak običajno računa na osnovi enostavnih razlik v penetraciji v različnih socio-demografskih skupinah, kar pa je metodološko velika poenostavitev. Študije digitalnega razkoraka – vključno (ali na čelu) z ameriškimi Falling through the Net - so v tem pogledu presenetljivo površinske, saj se največkrat omejujejo zgolj na bivariatne analize absolutnih razlik deležev. Ločevati namreč moramo:

  • absolutne razlike  – čeprav najbolj pogost uporabljan so  tudi najbolj pomanjkljiv in sporen indikator. Razlika med skupinama A in B s  5 % in 10 % penetracijo npr. interneta je namreč bistveno bolj dramatična  kot pa 10% in 15 %, čeprav je absolutna razlika – ki se  pogosto enači z razkorakom – enaka (15-10=10-5=5 %).
  • relativne razlike - razkorak se primerja s stanjem. Tako npr. povečanje v času od T1 na T2 v skupini A za 5 %®10 %, v skupini B pa za 15 %®20 % v absolutnem smislu pomeni ohranjanje razlike, v relativnem smislu pa gre za zmanjšanja v času T1 od 50 % zaradi (10-5)/10=50 % na 25 % v času T2 zaradi (20-15)/20=25 %.
  • časovna razlika oziroma časovna razdalja govori o času (letih), v katerem bo zaostajajoča skupina A dosegla stanje, ki ga ima primerljiva skupina B danes. Tako lahko v času T1 pomenita penetraciji 5 % (A) oziroma 10 % (B), da skupina A zaostaja za tri leta, v času T2 pa lahko enaka absolutna razlika  10 % (A) in 15 % (B %) pomeni zaostajanje za eno ali pa za deset let, odvisno od dinamike pojava, kar vse je treb oceniti s posebnimi metodami.

V petih letih 1996-2000 se v Sloveniji relativne razlike v splošnem zmanjšujejo, absolutne razlike ostajajo enake ali se povečujejo (predvsem glede interneta), kar velja tudi za časovne razlike. Digitalni razkorak se torej veča ali pa ostaja enak.

Oglejmo si še nekatere pomembnejše ugotovitve:

  • Ko penetracija določene tehnologije doseže 50 %, se razkorak seveda manjša sam od sebe.  Zato so razlike največje pri internetu (uporablja ga okoli četrtina prebivalstva), manjše pri osebnem računalniku (uporablja ga polovica prebivalstva) in najmanjše pri mobilnem telefonu (uporablja ga tri četrtine prebivalstva).
  • Če populacijo razdelimo glede na kontrolno spremenljivko (starost, dohodek ali izobrazba)  v štiri skupine, potem znaša časovna razlika let med sosednjima skupinama tipično štiri do pet in preko 15 let med obema skrajnima skupinama.. Tako bodo npr. ob enakem širjenju interneta osebe s srednjo šolo dosegle delež uporabe, ki ga imajo danes osebe z višjo in visoko šolo šele v petih letih. Ali drugače, osebe z višjo in visoko šolo so imele že pred 5 leti delež uporabnikov kot ga imajo osebe z srednjo šolo danes. Osebe z osnovno šolo pa bodo ob obstoječi trendih današnjo penetracijo višje/visoko izobraženih v grobem dosegle v 15 letih.
  • Pri uporabi interneta velja poudariti pomen dostopa od doma, kar je najbolj izrazito pri šolajočih generacijah. Aktivne uporabnike namreč najdemo predvsem med gospodinjstvi, ki  posedujejo dostop do interneta od doma. S tem je uporaba za mladostnike odvisna predvsem od socialnega statusa staršev. Javno dostopne točke in šolski dostop  zaenkrat  namreč nimata pomembnejšega vpliva za redno uporabo, saj predstavljata glavni dostop le majhnemu deležu uporabnikov.
  • Navedimo še nekaj pomembnejših ugotovitev pri razkoraku glede posedovanja osebnih računalnikov v gospodinjstvih:
    • Pri posedovanju osebnih računalnikov v gospodinjstvih je zaostanek 4-5 let med dvema sosednjima izobrazbenima skupinama, razlika deležev pa znaša 10-20 %. Tako med osebami z osnovno šolo najdemo dobrih 20 % gospodinjstev s PC-jem, med osebami s poklicno šolo pa 40 %. Med osebami z visoko in višjo je dobrih 70 % gospodinjstev s PC-ji, med osebami s srednjo šolo pa dobrih 60 %.  Med obema skrajnima skupinama – višje oziroma visoko izobraženi in osnovno šolo - pa je časovna razlika več kot 15 let, oziroma, če se izrazimo z absolutno razliko, je razlika 50% (70 % - višje in visoko izobraženi, 20 % - osnovna šola). Podobna razmerja najdemo tudi, če opazujemo subjektivno pripadnost družbenemu sloju, kot tudi pri opazovanju štirih skupin glede na kvarile dohodkov gospodinjstev.
    • Poleg izobrazbe, ki v veliki meri opredeljuje tudi družbeni sloj in dohodke, je za razločevanje pomemben še zaposlitveni status. Tako pri posedovanju PC-ja izstopajo predvsem šolajoče generacije (80 % jih ima v gospodinjstvu PC), nato samozaposleni (dobrih 60 %), zaposleni (dobrih 50 %), vse ostale skupine pa so večinoma pod 30 %. Poudariti velja, da se je širitev med šolajočimi pred tremi leti ustavila – 20 % šolajoče generacije (govorimo predvsem o študentih, saj gre za osebe stare 18 let in več) torej nima v gospodinjstvu PC-ja, kar je že nekaj let razmeroma visok in stabilen odstotek. Tudi pri navedenih spremenljivkah pa opažamo že omenjeno osnovno zakonitost o zaostanku okoli 15 let med skrajnimi socio-demografskimi skupinami.
    • Pri vseh pregledih pa so v daleč najslabšem položaju najstarejši, kar je povezano tudi s statusom vdovcev oziroma upokojencev. Določene razlike – ki pa so razmeroma majhne, čeprav stabilne - nastajajo tudi glede narodnosti in števila otrok.
    • Razlike v posedovanju PC-ja se delno zmanjšujejo le med urbanimi in ruralnim področji – podobno je tudi glede velikosti naselja - časovna razdalja se je namreč v grobem zmanjšala od 15 na 10 let zaostajanja.
  • Dostop do interneta od doma se obnaša podobno kot posedovanje PC-ja v gospodinjstvu. Ker pa ima dostop do interneta manj kot  polovica PC-jev, ne preseneča dejstvo, da se širitev interneta nahaja v fazi, ko se razkorak (merjen kot absolutna razlika) glede izobrazbe, dohodka in starosti še vedno veča in še ni konstanten, tako kot v primeru PC-jev.
  • Kot smo že omenili, najbolj izrazito narašča razkorak pri osebni uporabi interneta, posebej glede na izobrazbo. Razlike se povečujejo iz leta v leto. Naraščajoči razkorak opazimo tudi glede na starost in dohodke. V pogledu spola je absolutna razlika v glavnem konstantna – internet uporablja okoli 5 % več moških kot žensk,  čeprav postaja navedena razlika zaradi naraščanja deleža uporabnikov proti 30-40 % relativno vse manjša. V pogledu regij opazno izstopa ljubljanska regija, kjer uporablja internet skoraj 30 % odrasle populacije (v ostalih regijah manj kot 20 %). Poleg tega ljubljanska regija beleži tudi vse hitrejšo rast v primerjavi z drugimi.
  • Omenili smo že, da bivariatne analize pogosto prikrivajo dejanska razmerja, zato smo izvedli še nekatere osnovne analize s tremi spremenljivkami. Pri tem smo se omejili zgolj na elementarne analize kontrolnih tabel in ne na zahtevnejše multivariatne metode, ki so primerne za tovrstne probleme (npr. loglinearni modeli). Oglejmo si  nekatere specifičnosti, ki nastanejo pri analizi  posedovanja PC-ja v gospodinjstvih:
    • Razlike med mestom in vasjo nastajajo predvsem pri osebah v srednji starostni skupini (30-45),
    • spol vpliva na povezavo med starostjo in posedovanjem PC-jev: pri ženskah je v srednjih letih izrazit porast tega deleža, česar pri moških ne zasledimo; podoben učinek najdemo tudi pri dostopu do interneta.
  • Pri posedovanju dostopa do interneta opazimo naslednje posebnosti:
    • Spol povečuje vpliv izobrazbe: med manj izobraženimi so glede na spol manjše razlike v posedovanju dostopa kot med bolj izobraženimi (pri neizobraženih je delež skoraj enak pri moških in ženskah, pri bolj izobraženih pa so razlike večje)
    • Pri vplivu spola na povezavo tip naselja à posedovanje interneta pa ugotovimo zmanjševanje razlik glede na spol.
  • V okviru proučevanja interakcij je bila izvedena tudi analiza skupin, ki se v pogledu uporabe interneta in posedovanja osebnega računalnika v gospodinjstvu najbolj razlikujejo. Izkaže se, da je izobrazba običajno najbolj izrazita spremenljivka, predvsem v prvih letih posvajanja določene tehnologije (PC, internet), kasneje pa se kot pomembni pojavljajo starost, dohodek, zaposlitveni status in tip krajevne skupnosti, ki v nekaterih primerih celo izpodrinejo izobrazbo kot najpomembnejši dejavnik digitalnega razkoraka.
  • Tovrstno oblikovanje skupin slovenske populacije pokaže, da najdemo več kot tri četrtine uporabnikov interneta le v petini populacije, to je segmentih, ki so opredeljeni z izobrazbo, starostjo, tipom krajevne skupnosti in dohodkom.
  • V pogledu uporabe interneta ne opazimo izrazitejšega prepletanja treh ali več spremenljivk. Omeniti velja le opaznejši vpliv spola pri vplivu izobrazbe na uporabo interneta.
  • V pogledu šolskih zavodov lahko ugotovimo, da so izobraževalne ustanove razmeroma slabo opremljene z računalniki, predvsem pa je raba interneta premalo integrirana v izobraževalni proces, zato šolajoče generacije boljšega dostopa v šolah pravzaprav niti ne pogrešajo. Povzamemo lahko še naslednje grobe ocene:
    • V šolskih zavodih ima 91 % študentov možnost dostopa do interneta prek šolskih računalnikov, srednješolcev 62 %, osnovnošolcev (nad 10 let) 39 %.
    • Dejansko uporablja šolske računalnike z dostopom do interneta med vsemi šolajočimi (tudi tistimi, ki nimajo možnosti uporabljati šolskih računalnikov) dve tretjini  študentov, četrtina srednješolcev in slaba desetina  osnovnošolcev  (starost 10 let in več).
    • Pri omejitvah uporabe šolskih računalnikov z dostopom do interneta se študenti v največji meri (tretjina) pritožujejo nad preveliko zasedenostjo računalnikov, medtem ko se srednješolci v največji meri (skoraj polovica) pritožujejo nad omejitvijo časa in vsebin.
    • Glede števila računalnikov so najbolj nezadovoljni študenti, medtem ko se srednješolci in osnovnošolci nad tem manj pritožujejo, kar pa bolj kot dobro opremljenost  - ki je glede na mednarodne primerjave zaskrbljujoče nizko pod povprečjem EU - ilustrira predvsem pomanjkljivo integriranost interneta v izobraževalne programe.
  • Oglejmo si še ovire za (večjo) uporabo. Respondenti pri tem navajajo:
    • Osebe, ki jih uporaba interneta od doma ne zanima kot razlog navajajo predvsem visoke stroške in tudi njihovo majhno zanimanje (kar je v največji meri posledica skromnih vsebin). Precej opazni so tudi predsodki o komplicirani uporabi, pri starejši populaciji pa najdemo še mnenje, da so za to prestari, vendar tudi pri njih to ni največja ovira za  neuporabo.
    • V segmentu, ki razmišlja o dostopu in uporabi interneta od doma, se kot ovire pojavljajo predvsem stroški (na prvem mestu stroški PC-ja, pa tudi tekoči stroški uporabe). V manjši meri se navaja tudi premalo uporabnih vsebin v slovenskem jeziku (predvsem starejši, manj izobraženi). Študenti navajajo tudi nerazumevanje drugih članov gospodinjstva.
    • Respondenti, ki imajo v gospodinjstvu dostop do interneta in ga tudi uporabljajo, izpostavljajo kot oviro za intenzivnejšo uporabo predvsem stroške in počasnost dostopa, delno tudi pomanjkanje časa (predvsem vodstveni delavci in podjetniki). Šolajoče generacije izpostavljajo tudi pomanjkanje PC-jev in posledično omejevanje uporabe s strani drugih članov gospodinjstva, posebej visoka ovira pa so tudi stroški.
    • Ovire za uporabo interneta v gospodinjstvih se torej med segmenti močno razlikujejo. Razloge je zato treba najprej razlikovati v osmih osnovnih segmentih, ki so opredeljeni z (ne)zanimanjem za uporabo interneta ter s posedovanjem PC-ja oziroma interneta v gospodinjstvu.

 

Print