RIS poročila

Naslov E-izobraževanje 2005/2006 - visokošolski in višješolski zavodi
Leto 2006
Uvod

Zavodi visoko ocenjujejo neizkoriščeni potencial informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), saj menijo, da bi intenzivnejša uporaba IKT lahko bistveno izboljšala raziskovalno, pedagoško in poslovno dejavnost; na skali 1-5 so vse ocene okoli 4,0. Pri tem  - glede na klasifikacije zavodov - izraziteje izstopajo Univerza v Mariboru, višješolski zavodi in zasebni zavodi. Opazno pa pri tem zaostaja humanistika.

Povzetek

V zimskem semestru 2005/2006 je bila med 85 zavodi tercialnega izobraževanja v Slovenji izvedena pisemska anketa o e-izobraževanju, na katero je odgovorilo 79 zavodov. Med vsemi 85 zavodi sicer prevladujejo javni zavodi v okviru univerze, kljub temu pa imamo 34 enot tercialnega izobraževanja v organizacijah izven fakultet oziroma univerz, 24 zasebnih in 36 višješolskih zavodov. Ugotovitve:

  • Zavodi visoko ocenjujejo neizkoriščeni potencial informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), saj menijo, da bi intenzivnejša uporaba IKT lahko bistveno izboljšala raziskovalno, pedagoško in poslovno dejavnost; na skali 1-5 so vse ocene okoli 4,0. Pri tem  - glede na klasifikacije zavodov - izraziteje izstopajo Univerza v Mariboru, višješolski zavodi in zasebni zavodi. Opazno pa pri tem zaostaja humanistika.
  • Da je e-izobraževanje zanje izjemnega strateškega pomena, ocenjuje tretjina zavodov (povprečje na skali 1-5 je 3,6). Izstopajo predvsem zasebni in višješolski zavodi, izrazito pa zaostaja Univerza v Ljubljani in celotna humanistika. 
  • Zavodi so v splošnem dobro informirani o e-izobraževanju (3,5), kljub temu pa si želijo še več informacij (3,3) in nacionalne koordinacije (3,6). Mnenje, da niso dovolj informirani in da je potrebno več nacionalne koordinacije, izstopa predvsem pri zavodih, ki e-izobraževanja ne postavljajo kot strateško prioriteto.
  • Velika večina (93%) zavodov je že obravnavala e-izobraževanje na sejah kolegija dekana, 18% zavodov obravnava to temo mesečno in 7 % tedensko. Izstopa Univerza v Mariboru, kjer to problematiko mesečno obravnava tretjina (31 %) zavodov, podobno enote v organizacijah (25 %).
  • Spletno stran z osnovnimi informacijami ima na povprečnem zavodu 70 % vseh predmetov, spletno stran, ki se v toku semestra ažurira, 58% vseh predmetov, spletno stran, kjer študenti lahko na določen način aktivno sodelujejo 26 % vseh predmetov. Deleži med vsemi predmeti pa so seveda nižji, saj imajo večji zavodi z večjim številom predmetov, nižje deleže.
  • Razmeroma visok delež predmetov (12 %), ki na povprečnem zavodu uporablja virtualno učno okolje (izstopa Moodle), izhaja iz Univerze v Mariboru (16 %) in enot v organiziacijah (21 %), povsod drugje je ta delež pod 5 %. Kot običajno na področju e-izobraževanja tudi v tem pogledu izstopajo še zasebni zavodi, višješolski zavodi ter področje ekonomije, delno tudi tehnike.
  • Tretjina (30 %) vseh zavodov z e-izobraževanjem že nadomešča (vsaj delno) neposredna srečanja s študenti (predavanja in vaje); največji delež takih zavodov je na Univerzi Mariboru (46 %) in Unvierzi na Primorskem (40 %), najmanj pa na Univerzi v Ljubljani (17 %). Med enotami tercialnega izobraževanja pa je ta delež 33 %.

 

Print
Tema: E-izobraževanje 2005/2006 - visokošolski in višješolski zavodi

 

V Mariboru deluje Izobraževalni zavod Svarog, ki se ukvarja z izdelavo različnih e-gradiv v sodelovanju z univerzitetnimi profesorji. Svarog je za Pedagoško fakulteto UM izdelal prvi on-line predmet Uvod v kritično mišljenje, ki ga lahko študentje Pedagoške fakultete UM v celoti spremljajo na internetu. Predmet je dostopen na spletnem naslovu: www.eizobrazevanje.s.