RIS poročila

Naslov Uporabniki interneta 2001
Avtor Vehovar Vasja; Jana Murgelj
Leto 2001
Povzetek

Predstavljeni rezultati se nanašajo na ciljno populacijo oseb oziroma gospodinjstev in temeljijo na telefonskih anketah RIS 2000/2001. Povzemimo osnovne ugotovitve:

·        V letu 2001 je opazna hitra širitev interneta. V začetku novembra 2001 je bilo v Sloveniji 450.000 aktivnih (mesečnih) uporabnikov interneta, od tega je internet uporabljalo tedensko 370.000 oseb, dnevno pa 250.000 oseb. Ocenjujemo tudi, da je internet že uporabilo 660.000 oseb, vendar vsi niso ostali v uporabi.

·        V bodoče pričakujemo še hitrejšo širitev: konec leta 2002 okoli 600.000, po optimističnem scenariju pa celo 700.000 aktivnih uporabnikov, kar je odvisno od vrste okoliščin. Večina neuporabnikov, ki so internet že uporabili - okoli 200.000 oseb – namreč čaka predvsem na primerno vzpodbudo. Medtem ko večina te skupine  razmišlja o ponovni uporabi, pa tudi neuporabniki, ki o uporabi interneta ne razmišljajo, niso posebej trdno prepričani, da interneta ne bodo uporabili. 

·        Kljub hitri rasti v letu 2001 (40 % letna rast; od 350.000 v začetku na skoraj 500.000 konec leta 2001) pa primerjave z EU kažejo, da je Slovenija od leta 1998 (ko je bila še v okvirih povprečja EU) kljub rasti napredovala dramatično počasneje kot EU. Tako znaša danes razmerje deležev uporabnikov interneta Slovenija:EU (populacija 15 let in več) 18:36 % (februar 2001) oziroma 25:47 % (junij 2001).

·        Še bolj izrazito pa zaostajanje Slovenije za drugimi evropskimi državami ilustrira statistika hostov, kjer je sredi leta 2001 razmerje hostov na 100.000 prebivalcev  Slovenija: EU znašalo 1.400: 3.300.

·        Posamezniki do interneta najpogosteje dostopajo od doma (68 %). Za večino je to tudi glavni dostop. Samo okoli 5 % uporabnikov interneta nima dostopa od doma ali iz službe.

·        Internet se redno uporablja predvsem v poslovne namene, temu sledi osebna uporaba (oz. uporaba interneta za osebne potrebe, interese, hobije, kontakte) in iskanje splošnih informacij. Lokalne novice, dnevne novice in predvsem zabava so manj pogosta področja redne uporabe. Navedena področja pa so kritična za množično uporabo – dokler ne bodo postala na internetu osrednja, svetovni splet ne bo resneje izpodrival klasičnih medijev.

·        Uporabniki interneta še vedno odlikujejo tipične lastnosti, značilne že pri zgodnji uporabi: računalniška orientiranost, znanje angleščine, moški, izobraženi, premožni, urbani. Zaradi hitre širitve interneta v zadnjem letu pa med uporabnike pospešeno vstopajo tudi drugačni profili, kar spreminja njihove lastnosti – v povprečju so namreč (zaradi novih uporabnikov) vsi uporabniki interneta videti relativno manj motivirani za uporabo nekaterih spletnih storitev. Tako npr. kljub absolutni rasti števila e-nakupovalcev delež e-nakupovalcev med aktivnimi uporabniki stagnira.

·        Uporaba elektronske pošte je večinoma prešla na domače strežnike. Med več kot 10 mio emailov, ki jih mesečno prejmejo slovenski uporabniki internetaje preko 1 mio spam sporočil.

·        V pogledu samih vsebin so najbolj obiskane dnevne novice, novice o računalništvu, glasbi, mobilni telefoniji, najmanj pa spetne strani s področja zdravstva, politike in nepremičnin, kar je obiskala okoli petina uporabnikov.

·        Med najbolj obiskanimi stranmi so po vzponu Najdi, Mladine, Financ, Simobila in Emaila razmerja razmeroma stabilna, novih predstavitev, ki bi presegle 5 % ali celo 10 % mesečni doseg ni zaznati. Opazno je hitro zmanjševanje relativnega mesečnega dosega tujih strani, čeprav uporabniki še vedno večino časa na spletu preživijo na tujih strežnikih. Izrazito pa še naprej izstopa Matkurja, ki mesečno doseže okoli polovico vseh uporabnikov interneta v Sloveniji.

·        Skoraj dve tretjini uporabnikov moti počasnost nalaganja strani (40 % jih celo zelo moti), podobno velja tudi za spam. Okoli polovica uporabnikov je zaskrbljena glede zasebnosti, pri čemer v zadnjem času opažamo določeno zmanjšanje tovrstne zaskrbljenosti. Zaradi (pre)visokih stroškov internet manj uporabljajo predvsem srednješolci, pa tudi osnovnošolci in študenti. V celoti pa so stroški uporabe interneta ovira za  manj kot polovico uporabnikov.

·        Uporabniki, ki so internet začeli uporabljati v letu 1998 ali prej so z vlogo države na tem področju manj zadovoljni, kot so bili pred tremi leti. Po drugi strani pa so novi uporabniki v splošnem manj kritični, zato je povprečen odnos ostal nespremenjen. Večina uporabnikov interneta je seznanjena z ustanovitvijo Ministrstva za informacijsko družbo in ga odobravajo. Uporabniki pa so od vseh subjektov najbolj naklonjeni Arnes-u in so v razpravah o njegovi vlogi nekoliko bolj na njegovi strani (vs. Siol/Telekom Slovenije). Kljub temu pa tudi Siol uživa ugodno oceno za svojo vlogo pri razvoju interneta. Arnes je v tem pogledu sicer najbolje ocenjena institucija,  kar v nekoliko manjši meri velja tudi za podporna resorna ministrstva (znanost, šolstvo, MID). Takoj za njimi pa je visoko ocenjena tudi vloga Telekoma Slovenije. Ostala ministrstva, vlada – enako tudi predsednik vlade LDS - Gospodarska zbornica, posebej pa državni zbor, so ocenjeni nekoliko negativno. V primerjavi z letom 1998 ni večjih sprememb, razen izrazitega izboljšanja ocene za vlado in delno tudi za parlament.

·        Pri ocenjevanju vloge interneta kot sredstva za demokratično komuniciranje in tudi pri njegovi vlogi za večanje nacionalne identitete so respondenti razmeroma skeptični – bistveno bolj kot npr. na Hrvaškem. 

·        Zanimanje za storitve informacijske družbe je nad povprečjem Eu in še  narašča. Prisotno je tudi pri več kot polovici neuporabnikov interneta. Največ zanimanja je za načrtovanje izletov, potrošnikove pravice, pa tudi za opravljanje uradnih/upravnih storitev, za kar izraža zanimanje večina uporabnikov (70 %), pa tudi neuporabnikov (50 %).

·        V pogledu ugleda podjetij s področja IT glede na ocene uporabnikov interneta izstopata – podobno kot pri anketi podjetij - Microsoft in Hermes Softlab. Za razliko od rezultatov ocenjevanja ugleda, ki je bilo opravljeno med podjetji, pa je med uporabniki interneta visoko uvrščen tudi Siol. Med ocenjevanimi podjetji sta najslabše ocenjeni Eles in Slovenske železnice, ki ju večina uporabnikov v prvi polovici leta 2001 ni prepoznavala kot ponudnika storitev interneta.

·        V poročilu so predstavljeni še povzetki nekaterih drugih poročil projekta RIS, ki se nanašajo na populacijo končnih uporabnikov interneta (ne pa tudi na populacijo  podjetij in šolskih zavodov):     

    • spletno oglaševanje in spam,
    • mobilna telefonija,
    • digitalni razkorak,
    • indikatorji informacijske družbe v Si in EU,
    • teledelo,
    • spletno nakupovanje,
    • internet v gospodinjstvih,
    • osebni računalniki v gospodinjstvih,
    • analiza uporabnosti spletnih predstavitev.
    • farmacija in zdravstvene storitve.

 

Print