RIS poročila

Naslov Podjetja: Spletne predstavitve in spletno oglaševanje 2000/01
Leto 2000
Povzetek

Podatki  temeljijo na letni telefonski anketi RIS med 1000 podjetji konec leta 2000 (december). Gre za enak pristop kot prejšnja leta. Podjetja so obravnavana v štirih velikostnih skupinah: velika, srednja, mala in mikro – vsaka skupina je predstavljena v vzorcu z okoli 300 podjetji. Pri velikih podjetjih smo posebej obravnavali največjih 100 podjetij in v primeru posebnosti dopolnili komentar z njihovo specifičnostjo. V nekaterih primerih so podatki projicirani  tudi na ciljno populacijo vseh okrog 23.000 aktivnih slovenskih podjetij ali na skoraj 20.000 podjetij z dostopom do Interneta, na kar vsakič eksplicitno opozorimo. Opozoriti velja, da so tovrstne populacijske ocene za mikro podjetja nadvse težavne  in so  verjetno nekoliko precenjene.

Samostojni podjetniki (s.p.) v anketo niso bili vključeni. V anketi so odgovarjali direktorji oziroma osebe, odgovorne za informatiko, in ne osebe, odgovorne za marketing.

Povzamemo lahko  naslednje ugotovitve:

  • Izdelava predstavitvenih strani – oziroma domačih strani - slovenskih podjetij je v polnem zagonu. V celoti ima predstavitveno stran okoli 6000 slovenskih podjetij - slaba tretjina vseh slovenskih podjetij z računalniško opremo.
  • Med večjimi podjetji so odstotki bistveno višji - med srednjimi podjetji jih je na spletu že preko polovica, med velikimi več kot dve tretjini, med stotimi največjimi pa prek 80%.
  • Podjetja, ki predstavitve še nimajo, jo pripravljajo ali o tem razmišljalo. Le desetina podjetij z dostopom do Interneta še ni razmišljala o tem. Tako ima več kot 2000 podjetij predstavitev v izdelavi, 2500 jo načrtuje v 12 mesecih, 4500  pa o njej razmišlja.
  • Le v tretjini podjetij predstavitveno stran izdelajo sami, v petini primerov jo izdelajo specializirana podjetja, še največkrat pa zunanji sodelavci.
  • Skoraj desetina predstavitvenih strani ima del, ki je dostopno z geslom; največkrat je namenjen poslovnim partnerjem, pa tudi zaposlenimi in potrošnikom.
  • Pri večini predstavitev gre za enostavne domače strani, ki zahtevajo malo vzdrževanja:

        manj kot desetina se vzdržuje dnevno,

        manj kot desetina zahteva več kot 30 ur vzdrževanja mesečno,

        manj kot desetina se vzdržuje za več kot 50.000 SIT mesečno.

  • Skoraj polovica podjetij ne spremlja obiskanosti svoje predstavitvene strani.
  • Med programi za analizo obiskanosti izstopa Webalizer.
  • Le nekaj odstotkov – skupno manj kot 200 predstavitev - ima prek 300 obiskov dnevno.
  • V večini podjetij so prepričani, da je bila postavitev predstavitvene strani že doslej ekonomsko upravičena.
  • Oglaševaje na spletu izvaja le nekaj odstotkov podjetij z dostopom do Interneta - celo med največjim podjetji manj kot desetina - čeprav več kot polovica podjetij o tem že več let razmišlja. Napovedi iz prejšnjih let o razmahu pa se tudi letos niso uresničile.
  • Ker je spletno oglaševanje nerazvito, ga nekatera podjetja ne razumejo pravilno, zato je dejanski obseg v anketi še nekoliko precenjen.
  • Podjetja, ki so oglaševala na spletu, večinoma ne zaznajo povečanja obiskanosti.
  • Podjetja s predstavitveno stranjo, ki oglašujejo v klasičnih medijih, pri tem večinoma navajajo tudi svoj spletni naslov. Okoli polovica teh podjetij poroča o določenem učinku oglaševanja v klasičnih medijih na obiskanost predstavitvene strani.

Skoraj četrtina podjetij onemogoča inštalacijo kukijev (cookies); med podjetji, ki inštalacijo dopuščajo, pa večina kukije občasno briše. Vse to seveda predstavlja omejitev pri aplikacijah in analizah, ki temeljijo na kukijih.

Print