RIS poročila

Naslov Indikatorji ICT v Sloveniji in EU 2001
Avtor Vehovar Vasja; Metka Kuhar
Leto 2001
Povzetek

Pričujoče poročilo ima pet delov. Prvi del poročila obsega razpoložljivo primerjavo med uporabo informacijskih tehnologij v Sloveniji in v Evropski uniji (EU). Pri tem je poudarek na metodoloških problemih tovrstnih primerjav.

V nadaljevanju je podana podrobna primerjava osebne uporabe nekaterih informacijskih-telekomunikacijskih (ICT) tehnologij v gospodinjstvih 1998-2001; predvsem mobilnih telefonov, osebnih računalnikov in interneta. Navedeni so vsi dostopni viri in predstavljena je problematika primerljivosti različnih virov.

Tretji del poročila se ukvarja z zanimanjem za storitve informacijske družbe v Sloveniji in EU, primerjave pa temeljijo na podatkih naslednjih raziskav: Eurobarometer iz let 1998 in 2000 ter RIS 1999 in RIS 2001. Pri tem je poudarek je na ilustraciji metodoloških problemov.

V četrtem delu je podan sistematičen pregled širjenja ICT v slovenskih gospodinjstvih na osnovi anket Slovensko javno mnenj.

V posebni prilogi pa so zbrani in v angleščini predstavljeni najpomembnejši indikatorji informacijske družbe v Sloveniji, in to ne glede na to, ali so predvideni v pregledih EU ali ne.

Povzemimo osnovne ugotovitve:

·        V metodološkem smislu je potrebna izjemna pazljivost pri izračunavanju deleža uporabnikov interneta. Variiranje števca (uporabniki, mesečni uporabniki ipd.) in predvsem imenovalca (aktivna, odrasla, celotna populacija...) namreč spreminja oktobrski (2001) delež uporabnikov interneta v Sloveniji v razponu 21-31 %.

·        Slovenija v zadnjih dveh letih beleži v relativnem smislu dramatično zaostajanje v stopnji rasti rabe interneta - predvsem glede deleža uporabnikov, dostopa od doma in gostote »hostov«. Zaostanek za stanjem v EU je posebej neugoden, ker je bila Slovenija še pred tremi leti pri vseh omenjenih kazalcih nad povprečjem EU.

·        Slovenska gospodinjstva v splošnem še ne zaostajajo za evropskimi v osebni uporabi informacijskih tehnologij v gospodinjstvu (kot so npr. satelitska antena, teletekst, videorekorder, faks). Tudi v pogledu uporabe osebnega računalnika in mobilne telefonije je Slovenija še vedno v okviru evropskih povprečij.

·        Slovenci kažejo večje zanimanje za storitve informacijske družbe kot pa respondenti v Evropski uniji. Odstotki zanimanja za tovrstne storitve namreč v Sloveniji večinoma presegajo 50 %, medtem ko so v Evropski uniji okoli 40 %.

·        Največ interesa so anketiranci v Sloveniji pokazali za pripravo potovalnega načrta preko komunikacijskih omrežij (npr. interneta ali teleteksta), za iskanje informacij o potrošniških pravicah, za iskanje dela, za pridobivanje zdravniških nasvetov (za vse izraža zanimanje več kot polovica vprašanih); najmanj pa se zanimajo za stike s politiki in sklepanje finančnih pogodb preko računalnika oz. televizije. Tako kot v EU pa je tudi v Sloveniji največja pripravljenost za plačevanje zdravniških in izobraževalnih storitev, ki bi se izvajale preko interneta oziroma preko drugih naprav.

Print