RIS poročila

Naslov Teledelo in ICT tehnologija pri delu 2001
Avtor Vehovar Vasja; Matjaž Robinšek
Leto 2001
Povzetek

Poleg družbeno-ekonomskih in kulturnih dejavnikov organizacijo oziroma način dela vse bolj določajo tehnološke spremembe. Eden pomembnejših vidikov vpliva informacijske oziroma telekomunikacijske tehnologije je tudi teledelo. Izraz »teledelo« običajno označuje delo, ki poteka izven (oziroma neodvisno) od siceršnje (fiksne) lokacije, pri čemer se uporablja informacijska in telekomunikacijska tehnologija.

 

 

Koncept teledela ni nov, vendar tri desetletja star pojem doživlja v informacijsko razvitih družbah intenzivno preobrazbo, saj tehnologija omogoča nove in nove oblike dela. Zato ne preseneča, da obstajajo številne nejasnosti glede opredelitev. Pojmi kot so npr. delo na domu (work at home), teledelo (telework), oddaljeno delo (remote work), e-delo (e-work) ipd. so pogosto nadvse nejasno razmejeni.

Pričujoča raziskava se problema loteva empirično. Ukvarja se z merjenjem zgoraj navedenih konceptov ter z izdelavo odgovarjajočih ocen za Slovenijo v letu 2001.

Najpomembnejša ugotovitev je vsekakor dejstvo, da je obseg teledela izjemno občutljiv na metodologijo merjenja. Izrazite razlike obstajajo predvsem med anketo podjetij (kjer smo anketirali osebe odgovorne za informatiko) in anketo oseb, kjer smo neposredno anketirali vzorec aktivne populacije.

V prvem primeru je v slovenskih podjetjih manj kot 10.000 oziroma manj kot 2 % teledelavcev (zaposlenih, ki delajo vsaj nekaj ur mesečno doma in so pri tem elektronsko povezani s podjetjem) med vsemi zaposlenimi v podjetjih (cca. 450.000).

V anketi gospodinjstev pa se izkaže, da je med delovno aktivnim prebivalstvom (okoli 1 mio) okoli 50.000-60.000 oseb oziroma 5-6 %, ki delajo določeno plačano delo doma in pri tem uporabljajo računalnik in internet. Navedeni odstotek je močno odvisen od nadaljnjih podrobnostih pri sami opredelitvi teledela. V skrajnih primerih se ocena lahko razteza od 20.000 pa vse do 290.000 oseb.

Oglejmo si še nekatere pomembnejše ugotovitve o razvitosti teledela na osnovi ankete RIS 2000/2001 med podjetji:

-         Tehnične možnosti za teledelo ima približno polovica srednjih, malih in mikro podjetij ter dobri dve tretjini velikih podjetij. Delež teh podjetij iz leta v leto hitro narašča, saj imajo že skoraj vsa podjetja dostop do interneta.

-         Med podjetji, ki navajajo, da imajo tehnične možnosti za teledelo, v polovici velikih in slabi tretjini najmanjših (mikro) podjetij teledelo tudi že uporabljajo.

-         Kot ovire za teledelo se največkrat navaja, da ni pravih potreb oziroma da to zavira sama narava dela, visoko pa je uvrščeno tudi pomanjkanje sredstev, počasnost prenosa podatkov preko interneta in pomanjkljivo informiranje.

-         Če definiramo teledelavca kot zaposleno osebo, ki (z vednostjo podjetja) vsaj nekaj ur mesečno dela od doma in je pri tem elektronsko povezan s podjetjem, je v podjetjih v grobem  pod 2 % teledelavcev oziroma okoli 6.000-10.000 oseb.

Kot rečeno je bila v okviru projekta RIS junija 2001 izvedena tudi posebna telefonska raziskava v populaciji 10-75 let (1,7 mio oseb), ki je podrobno osvetlila uporabo informacijske tehnologije na delovnem mestu oziroma pri plačanem delu med delovno aktivno populacijo. Pri tem je šlo za pilotno raziskavo in testiranje merskega instrumenta, ki je bil izredno kompleksen, saj je moral omogočiti  konstrukcijo oziroma oceno vseh znanih definicij teledela. Vzorec je bil zato nekoliko manjši (n=900 oziroma 300 oseb), dobljene ocene pa prikazujejo predvsem razmerja med različnimi opredelitvami teledela. Na osnovi tako izdelanega merskega instrumenta bo sam nivo teledela še natančneje izmerjen konec leta 2001. Tako lahko ugotovimo naslednje osnovne kategorije teledelavcev:

-         V primeru, da teledelo definiramo kot vsako plačano delo na domu z vsaj eno uro na teden, pri čemer se uporablja internet, je v Sloveniji med delovno aktivnim prebivalstvom okoli 60,000 teledelavcev oziroma 6% (kar ne preseneča, saj ima skoraj polovica gospodinjstev PC) in se v grobem ujema tudi s povprečjem v EU.

-         Po ECaTT-ovih definicijah je v Sloveniji (med delovno aktivnimi) 3,8 % domačih teledelavcev (home-based), 1,2 % samozaposlenih teledelavcev (self employed), 1,8 % mobilnih teledelavcev (mobile) in 2,9 % začasnih teledelavcev (supplementary), skupaj torej 9,4 %. Po teh definicijah 38,000 Slovencev vsaj en dan v tednu dela doma in uporablja informacijsko-telekomunikacijsko tehnologijo, 18.000 je mobilnih teledelavcev, 12.000 je samozaposlenih teledelavcev in 29.000 je takih, ki le nekaj dela opravijo doma. Pri tem uporabljajo telefon, mobilni telefon in internet.

-         Če pa upoštevamo, da je teledelavec vsak, ki ne dela na običajnem delovnem mestu in pri tem uporablja vsaj telefon, potem je v Sloveniji 290.000 teledelavcev (29 %).

Teledelavci so večinoma bolj izobraženi. V anketi ni bilo nobenega teledelavca (po kriteriju uporabe interneta), ki ne bi imel končane vsaj srednje šole (kar sicer ne pomeni, da tega ni v populaciji, vendar pa je delež izredno majhen). Poleg tega se je pokazalo, da je relativno največ teledelavcev v javnem sektorju.

Oglejmo si še nekatere splošnejše ugotovitve o zaposlitveni strukturi:

-         Ocenjujemo, da je v Sloveniji skupaj približno 12 % managerjev in strokovnjakov. Uslužbencev in pisarniških delavcev je 12 %, gospodinj in kmetov okoli 6%, delavcev (VKV, KV, NKV) pa 26 %. V javnem sektorju je zaposlenih 15 %, v javnem podjetju pa 24 % respondentov. V podjetjih je zaposlenih 37 %, pri zasebniku pa 23 % respondentov. V javnem sektorju je nekaj več kot 40% zaposlenih v državni upravi, približno četrtina v šolstvu in ostali drugje. Med respondenti, ki niso zaposleni v javnem sektorju (torej v vseh drugih sektorjih), jih je polovica delavcev (VKV, KV, NKV). Nekaj več kot 16 % je zaposlenih strokovnjakov, 13 % je pisarniških delavcev ter 11 % uslužbencev.

-         Večina zaposlenih respondentov dela od 30 do 50 ur na teden. Pri tem zaposleni skupaj delajo v povprečju 46 ur tedensko. Razdelava delovnih ur po sektorjih je pokazala, da več ur porabijo za delo v javnem sektorju (javna uprava, neprofitne organizacije...) in pri zasebnikih (52 ur na tipičen teden), medtem ko v javnih podjetjih (komunala, železnice, ceste...) respondenti delajo nekoliko manj. Analiza števila tedenskih delovnih ur po zaposlitvenem statusu je pokazala, da managerji oziroma vodstveni delavci delajo v večji meri nad 40 ur tedensko, delavci (VKV, KV, NKV) in uslužbenci pa v večji meri manj kot 40 ur tedensko. Opazili smo tudi razlike po spolu. Skupaj 70 % žensk dela do 40 ur tedensko, medtem ko je takih moških le nekaj več kot 30 %.

O splošni rabi informacijske tehnologije v okviru dela pa lahko povzamemo naslednje:

-         Med zaposlenimi jih 82 % uporablja pri delu v službi fiksni telefon, 56 % mobilni telefon, 59 % osebni računalnik, kar pa je zaradi majhnosti vzorca nekoliko precenjeno. Druge raziskave namreč kažejo, da je ta delež okoli 50 %. Dobra polovica zaposlenih, ki uporabljajo osebnih računalnik, uporabljajo tudi internet.  Posebno uslužbenci oziroma pisarniški delavci v veliki meri uporabljajo fiksni telefon (100 %) in osebni računalnik (88 %) ter telefax (73 %).

-         Pri ženskah je pri delu precej nižja uporaba mobilnega telefona (ženske 38 %, moški 70 %) in uporaba interneta (ženske 30 %, moški 40 %).

-         Večina zaposlenih pri delu doma uporablja fiksni telefon (80 %) in pa mobilni telefon (75 %).

-         Teledelo pa poteka tudi na službenih potovanjih, kjer 88% zaposlenih uporablja mobilni telefon. Približno 42 % managerjev oziroma strokovnjakov uporablja na potovanjih tudi osebni računalnik in 32 % jih uporablja internet.

-         Polovico svojega delovnega časa porabi za računalnikom 57 % delavcev, ki uporabljajo osebni računalnik. Slaba tretjina (27 %) pa ob računalniku porabi večino svojega delovnega časa.

-         Dostop do interneta iz službenega računalnika ima 51 % uporabnikov službenega osebnega računalnika.

Print