RIS poročila

Naslov Podjetja: Internet in slovenska država 2002
Avtor Vehovar Vasja; Maja Škafar; Lavtar Darja
Leto 2002
Uvod

Povzetek

Podatki temeljijo na vsakoletni telefonski anketi RIS med slovenskimi podjetji, ki je bila izvedena v novembru/decembru 2002. Podjetja so bila obravnavana v štirih velikostnih skupinah. Samostojni podjetniki (s. p.) so bili v anketi izvzeti. Osnovne ugotovitve so naslednje:

  • Podjetja so v splošnem srednje zadovoljna z vlogo države pri razvoju interneta v Sloveniji (3,2 na lestvici od 1-5). Največje zadovoljstvo so izrazila mikro podjetja, najmanjše pa velika podjetja.
  • Pri ocenjevanju ključnih državnih in gospodarskih subjektov sta najvišjo vrednost dobila Arnes in Microsoft (3,7), najnižjo pa Državni zbor (2,3) in predsednik Vlade RS Janez Drnovšek (2,4). Med ministrstvi sta najvišjo oceno dobila Ministrstvo za promet in zveze in Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport (oba 3,1). Trendi 1999-2002 kažejo na izrazito upadanje ocen za Arnes in GZS ter rahlo naraščanje pri Vladi, Državnem zboru in Ministrstvu za promet in zveze.
  • Najbolj odgovorni za hitrejši razvoj interneta v Sloveniji so podjetja sama, sledijo država in internetni ponudniki, najbolj odgovorna javna institucija pa je Ministrstvo za informacijsko družbo. Trend 1999-2002 izrazito kaže manjša pričakovanja od države in večje zavedanje odgovornosti samih podjetij.
  • Dve tretjini podjetij je že uvedlo elektronsko poslovanje ali pa ga načrtujejo. Med javnimi subjekti podjetja z e-poslovanjem največ poslujejo z Davčno upravo (21 %), s Statističnim uradom RS (19 %) in z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (17 %).
  • Desetina podjetij, ki uporabljajo e-poslovanje, pozna projekt Gospodarske zbornice Slovenije ESLOG in ga ocenjujejo s srednjo vrednostjo (3,2) na lestvici od 1-5.
  • Pri ocenjevanju vloge novih tehnologij za komuniciranje v javni upravi se anketiranci najbolj strinjajo s tem, da omogočajo opravljanje storitev ob primernejšem času in kraju. Med slabostmi pa izpostavljajo, da nove tehnologije niso dovolj uporabne.
  • Med podjetji, ki so že uvedla e-bančništvo (teh je več kot 91 %), štiri desetine podjetij navaja tudi uporabo elektronskega podpisa. Prevladujejo velika podjetja (50 %), najmanj je mikro podjetij (24 %). Večina tistih podjetij, ki podpis načrtujejo (15 %), pa bodo uvedla podpis v roku enega leta.
  • Ocena, da je Slovenija dobro uredila elektronski podpis, se je v letu 2002 nekoliko poslabšala (v primerjavi z letom 2000) in je zdrknila pod povprečje (3).
  • Okoli polovica podjetij navaja uporabo podpisa za finančne transakcije, tista podjetja, ki pa podpis šele uvajajo, pa ga bodo uporabljala večinoma za poslovanje z državno upravo in za pravni promet.
  • Visoke cene najetih linij za večino podjetij predstavljajo vse manjši problem za uvajanje interneta.

 

Print