RIS poročila

Naslov Internet in slovenska država
Leto 2006
Uvod

Strinjanje glede pozitivne vloge slovenske države z leti narašča. Leta 2006 se je s trditvijo, da je slovenska država dobro poskrbela za razvoj interneta v Sloveniji, strinjalo že 52,7 % anketiranih (leta 2004: 38 %);

V splošnem so respondenti manj kritični do posameznih institucij povezanih z razvojem interneta v Sloveniji v primerjavi z letom 2004, saj se ocene gibljejo okoli 3,1 (leta 2004: okoli 2,7);

Uporabniki interneta so v letu 2006 nekoliko slabše ocenili vloge posameznih institucij in ministrstev, posebej državni zbor in vlado RS (2,5), kakor tudi Ministrstvo za gospodarstvo (2,7);

Boljše je ocenjena vloga SiOLa (3,8), slabše pa vloga Telekoma Slovenije (3,6). Po oceni vloge Microsofta smo letos spraševali prvič in uporabniki interneta mu očitno pripisujejo pomembnejšo vlogo (3,8);

V primerjavi s prejšnjimi leti se je po ocenah anketirancev leta 2006 konstantno in pozitivno povečevala le vloga SiOLa (3,8), vloga Gospodarske zbornice (2,9) in vloga predsednika vlade (2,8), ki pa sta še vedno relativno nizki;

Povzetek

V poročilu so analizirani rezultati reprezentativne telefonske ankete RIS med aktivnimi (mesečnimi) uporabniki interneta septembra 2006 v starosti 12-65 let. Glavne ugotovitve:

  • Anketiranci ocenjujejo, da je gradnja avtocest enako pomembna kot omogočanje javno dostopnih točk za dostop do interneta, poceni dostop do interneta ter opremljanje šol s PCji - povsod imamo podobno visoko oceno okoli 4,5. Štiri petine respondentov (78 %) pa meni, da naj razvoj informacijske družbe postane pomembna strateška prioriteta v razvoju.
  • Okoli 13 % uporabnikov interneta mesečno obiskuje spletne strani eUprave (100 tisoč oseb). Občinske strani  pa so najbolj obiskane javne/upravne strani (62 %), sledijo strani ministrov (56 %) ter strani organov Evropske Unije (30 %). Tretjina vprašanih je že izpolnila uradni obrazec ali opravila del uradnega postopka (32 %), petina pa je že poslala elektronsko pošto javni upravi (24 %). V primerjavi z letom 2004 v vseh pogledih beležimo znaten porast.
  • Najpomembnejši dejavnik rabe storitev e-uprave je leto prve uporabe interneta. Uporabniki, ki so vstopili 2005-2006, e-uprave skoraj ne uporabljajo; pri uporabnikih iz leta 1996 ali prej pa je uporaba skoraj 100 %. Izjema so občinske strani, ki jih pogosto ugrabljajo tudi novi uporabniki.
  • Pri storitvah e-uprave izstopata vpogled v zemljiško knjigo ter e-dohodnina, z nekaj odstotki pa smo lahko zaznali tudi uporabo portala eVEM in storitev podaljšanja registracije vozil.
  • Manj kot polovica (36 %) uporabnikov interneta ima kvalificirano digitalno potrdila, pri tem izstopajo bančni certifikati, predvsem NLB (20 %). SIGEN-CA, ki so ga pridobili na upravni enoti, ima manj kot 10 % uporabnikov, dobrih 10 % pa je že razmišljajo o njegovi nabavi. Več kot tri četrtine uporabnikov interneta ima vtis, da je postopek pridobitve potrdila zapleten in le četrtina meni, da omogoča bistveno širšo paleto storitev.
  • Uporabniki interneta menijo, da so premalo informirani o storitvah e-uprave (60 %), skoraj polovica si želi čim več on-line storitev e-uprave (48 %). Približno četrtina uporabnikov je nezadovoljnih s storitvami e-uprave in tudi splošno zadovoljstvo s temi storitvami ni posebej visoko (3,1). Pri uporabnikih, ki uporabljajo storitve e-uprave, je zadovoljstvo večje, kritičnost manjša in v še večji meri si želijo več storitev.

Print

Dostop do RIS poročila

Prenesite PDF