RIS poročila

Naslov Podjetja 2002: Spletne predstavitve & marketing
Leto 2002
Uvod

Povzetek

Rezultati temeljijo na reprezentativni telefonski anketi RIS  med 1,153 gospodarskimi družbami v novembru/decembru 2002. Podjetja so obravnavana v štirih skupinah: velika, srednja, mala in mikro podjetja. Samostojni podjetniki so bili obravnavani v posebni raziskavi. Glavne ugotovitve so:

.   Na spletu se predstavljajo v glavnem večja podjetja (dve tretjini večjih in kar 90% največjih), manj srednja (55%), mala (51%) in mikro (32%). V celoti ima predstavitveno stran 11.136 podjetij.

.   Velika in srednja podjetja v večini primerov izdelavo spletne strani prepustijo zunanjim sodelavcem oziroma specializiranim podjetjem, med malimi in mikro podjetji pa več kot polovica stran izdela sama.

.   Slaba desetina podjetij ima del predstavitvene strani dostopne z geslom, ki je največkrat namenjena zaposlenim in poslovnim partnerjem.

.   Večina podjetij za mesečno vzdrževanje porabi manj kot pet ur in manj kot 10.000 tolarjev in je hkrati prepričana o ekonomski upravičenosti spletne strani.

.   Manj kot tretjina podjetij stroške financiranja in vzdrževanja spletnih strani krije iz sredstev za marketing/oglaševanje, dve tretjini (64%) podjetij krijeta stroške iz splošnih sredstev podjetja, 7% podjetij pa iz sredstev za informatiko.

.   Največji pomen kvalitetni spletni strani pripisuje vodstvo mikro podjetij (4.14 na skali od 1 do 5), najmanjši pomen pa je zaslediti pri vodstvu velikih podjetij (3.62).

.   V naslednjih 12 mesecih bo spletno stran preurejala približno polovica vseh podjetij, ki se že predstavlja na spletu, veliki pa so načrti tudi med podjetji, ki predstavitve še nimajo.

.   Slovenski jezik je prevladujoč jezik spletnih strani (več kot 90% podjetij), približno polovica podjetij ponuja informacije v angleškem jeziku, manj kot četrtina pa v kakšnem drugem jeziku.

.   Glavnina podjetij (približno 95%) še nima spletne strani zasnovane tako, da bi omogočala lažje pregledovanje ljudem s posebnimi potrebami ali invalidom.

.   Sisteme za upravljanje vsebin na spletu (CMS) uporablja približno četrtina slovenskih podjetij, približno polovica podjetij pa o sistemu ne razmišlja oziroma zanj še ni slišala.

.     Mobilni marketing uporablja 10% slovenskih podjetij; največ uporabnikov je med mikro podjetji (12%), najmanj pa med malimi (3%).

.     Obiskanost spletnih prestavitev spremlja polovica podjetij, od tega skoraj dve tretjini zanima le število obiskov. Med programi za analizo obiskanosti izstopajo brezplačni programi na internetu ter Netstat in Webalizer.

.      Dve tretjini podjetij beležita manj kot 900 obiskov dnevno.

.     V klasičnih medijih oglašuje približno 70% podjetij, na slovenskem spletu pa niti vsako deseto podjetje. Podjetja, ki oglašujejo v tradicionalnih medijih, večinoma (71%) navajajo tudi URL naslov predstavitvene strani.

.   Delež podjetij, ki vsaj razmišlja o oglaševanju na spletu, upada, delno tudi zaradi natančnejšega razumevanja pojma spletnega oglaševanja.

.      Vsako tretje podjetje, ki oglašuje na slovenskem spletu, na tej osnovi beleži bistveno povečan obisk spletne predstavitve. 

.     Skoraj 90% podjetij, ki oglašujejo na spletu, meni, da je spletno oglaševanje bolj ugodno od klasičnega oglaševanja.

. Med slovenskimi podjetji jih 32% kukije briše, 22% pa preprečuje njihovo inštalacijo. Skupno več kot polovica podjetij (54%) eksplicitno navaja, da onemogočajo ali ovirajo delovanje kukijev. Po drugi strani pa samo 13% podjetij eksplicitno navaja, da kukijev ne ovirajo.

Print