RIS poročila

Naslov Zavodi primerjave Slovenija - EU 2003
Leto 2003
Uvod

Povzetek

V EU-15 za leto 2003 raziskava med primarnimi in sekundarnimi šolami ni bila izvedena, čeprav so bili vprašalniki že izdelani. Zato primerjamo podatke za Slovenijo 2002/2003 s podatki za EU-15 iz prejšnje raziskave (januar/ februar 2002 – Flash EB 118). Kljub časovnemu zamiku in nekaterim metodološkim razlikam lahko povzamemo: 

  • Če izobraževalni sistem razdelimo na primarni, sekundarni in strokovni, ugotovimo, da je v Sloveniji nekoliko več zavodov primarnega izobraževanja kot v EU-15, kar je delno posledica razlik v izobraževalnih sistemih. 
  • V Sloveniji se primarno izobraževanje bolj odvija v ruralnih naseljih (SI-44 %; EU15 -32 %), sekundarno izobraževanje pa je bolj vezano na urbana naselja (SI-45 %, EU-15 –30 %). 
  • Povprečno število učencev in učiteljev je v Sloveniji na vseh nivojih izobraževanja večje od EU-15. Kljub temu pa je v Sloveniji v povprečju na zavodih na voljo manj računalnikov za učence (SI: 23 na šolo; EU 54). 
  • V Sloveniji je slabša opremljenost posebej razvidna pri številu PCjev na 100 učencev (SI-6,2; EU-10,8). 
  • Ob tem velja dodati, da na osnovi posebnega poročila eEurope 2003+ (Februar 2004) Slovenija zaostaja tudi za EU kandidatkami, saj je povprečje trinajstih držav v osnovnih šolah 5,9 (SI-4,8), v srednjih pa 6,5 (SI-5.0) PCjev na 100 učencev. 
  • Po drugi strani ima v Sloveniji več šol dostop do interneta (SI–99,7 %; EU-15–93 %), domačo stran, e-mail naslov ipd., manj šol pa ima lasten ’helpdesk’ (povprečni delež po šolah: SI–6 %, EU-15 -36 %). Na splošno gledano so torej slovenski zavodi bolje opremljeni z dostopom do interneta kot EU. 
  • Slovenske šole imajo nekoliko večji povprečni delež računalnikov mlajših od treh let (SI–57,4 %; EU-15 –51,4 %), predvsem na gimnazijah in osnovnih šolah. 
  • V Sloveniji imajo na sekundarnih (SI-14.5 %; EU-8.4 %) in strokovnih šolah (SI-8.3%; EU-15 -4.9 %) več računalnikov kupljenih s pomočjo sponzorjev, v osnovnih šolah pa je obratno (SI–7.5 %; EU-15–17.5 %). 
  • Slovenske šole imajo za skoraj polovico manjši delež prenosnih računalnikov (SI–9 %, EU-15 –17 %). 
  • Slovenske šole v večji meri kot EU dostopajo do interneta preko navadnega dostopa in kabelskega dostopa, EU pa prednjači predvsem v pogledu ISDN dostopa. Nekoliko drugačno sliko dajejo primerjave EU s podatki ARNESa, ki kažejo, da imajo EU šole več tako ADSL kot ISDN dostopov kot slovenske šole. 
  • V Sloveniji večji delež šol samostojno odloča o računalniškem usposabljanju učiteljev, o načinu dostopa do interneta in o izbiri strojne opreme, v EU pa bolj samostojno odločajo le o izbiri programske opreme.

 

Print