RIS poročila

Naslov Klasični mediji 2001
Leto 2001
Uvod

Povzetek

Poročilo podaja podroben pregled spremljanja klasičnih medijev med uporabniki interneta v Sloveniji ter pomembnost, ki jo anketiranci pripisujejo medijem za pridobivanje informacij. V poročilo je vključena tudi analiza povezav med spremljanjem tiskanih medijev in njihovih spletnih različic ter analiza skupin anketirancev, ki prek medijev spremljajo določene tematike. V spletni anketi, ki je potekala od junija do oktobra 2001, je na vprašanja o spremljanju medijev odgovarjalo 250 respondentov.

V poročilu obravnavamo:

  1. pogostost spremljanja glavnih klasičnih medijev, dnevnikov, revij, prilog dnevnikom in drugih tiskanih medijev, ter televizijskih programov, dnevno-informativnih in nekaterih tematskih oddaj:
    • Izkaže se, da je med intenzivnimi uporabniki interneta najpogosteje spremljan dnevni časopis Delo, sledijo pa mu Dnevnik, Večer, Finance in Slovenske Novice.
    • Najpogosteje spremljane priloge in revije so Delova Sobotna priloga, Delova priloga Vikend magazin, Mladina, Monitor itd.
    • Med televizijskimi programi uporabniki interneta najpogosteje spremljajo POP TV, sledita mu Prvi program RTV Slovenija in Kanal A, najpogosteje spremljana dnevno-informativna oddaja pa je Dnevnik na RTV Slovenija, sledi pa mu 24 ur na POP TV.
    • Med različnimi televizijskimi oddajami je najpogosteje spremljana Lepo je biti miljonar (POP TV), sledita ji Zrcalo tedna in Tednik (TV Slovenija).
  2. podrobni spletni profil vseh glavnih klasičnih medijev:
    • Profili se nanašajo na značilnosti tipičnih uporabnikov določenega medija. V analizo so vključene sociodemografske značinosti uporabnikov in njihova računalniška usmerjenost.
    • Izkaže se, da bralci Dnevnika in Stopa ter gledalci 24 ur na POP TV uporabljajo internet dnevno oziroma skoraj dnevno. Bralci Financ, Večera, Slovenskih Novic, Salomonovega oglasnika pa so v večji meri moški. Bolj izobraženi berejo Delo, Večer, Jano, Mag, Mladino in gledajo Tednik.
  3. povezave med spremljanjem klasičnih medijev in njihovih spletnih različic:
    • Izkazalo se je, da intenzivni uporabniki interneta, ki spremljajo klasični medij, najpogosteje spremljajo tudi njegovo spletno različico (v primerjavi s spletnimi različicami drugih on-line medijev), čeprav v obdobju 1998-2001 opažamo tudi bistveno povečano spremljanje ostalih medijev.
    • Predstavljena je tudi pogostost obiskovanja najpomembnejših 30 spletnih predstavitev med uporabniki interneta, ki spremljajo posamezne klasične medije.
  4. segmentacijo klasičnih medijev glede na pogostost njihovega spremljanja:
    • Pokaže se več skupin, eno predstavljajo publikacije časopisne hiše Delo, drugo računalniške revije, izoblikovani sta tudi skupini informativnih oddaj in medijev z manj resnimi vsebinami
  5. segmentacijo uporabnikov interneta glede na pogostost uporabe tradicionalnih medijev:
    • Uporabniki so glede na spremljanje medijev razvrščeni v šest skupin. Uvrščeni v prvo skupino spremljajo predvsem Delo in priloge, uvrščeni v drugo skupino ne spremljajo praktično nobenih medijev, tretja skupina spremlja predvsem informativne oddaje in časopis Večer, četrta dnevne časopise, računalniške revije in finančno-gospodarske časopise in revije, anketiranci uvrščeni v peto skupino spremljajo predvsem računalniške in zabavne vsebine, uvrščeni v zadnjo skupino pa v večji meri spremljajo zabavne vsebine po televiziji in berejo Nedeljski dnevnik.
  6. segmentacijo medijev glede na pomembnost za pridobivanje informacij:
    • V povprečju je internet najpomembnejši medij za pridobivanje informacij, sledjo mu televizija, dnevno časopisje, radio, knjige in revije. V segmentaciji pa sta glede na podobno pomembnost v prvo skupino uvrščena televizija in radio, blizu sta jima tudi dnevno časopisje in revije, svojo skupino pa tvorijo internet in knjige. Torej se anketiranci druge skupine informirajo iz knjig in interneta.
  7. segmentacijo in profile uporabnikov interneta glede na pomembnost, ki jo pripisujejo različnim medijem za pridobivanje informacij:
    • Redni uporabniki interneta so glede na pomembnost, ki jo pripisujejo posameznim medijem, razdeljeni v štiri skupine. Za prvo skupino so pomembni vsi mediji, drugi skupini sta pomembna internet in knjige, tretji knjige ter četrti televizija in internet.

 

Print

RIS poročila - e-mediji & e-založništvo (1)

Dostop do RIS poročila

Prenesite PDF