Raziskava RIS med obrtniki je bila izvedena v novembru/decembru 2002. Tokratna raziskava je prvič potekala v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije. V vzorec je bilo izbranih 300 obrtnikov (od skupno 49.000 članov Obrtne zbornice, od tega 42.000 s.p.-jev) iz vse Slovenije. Sodelovanje podjetij v anketi je bilo ugodno; anketa pa je potekala po telefonu. Sodelovanje je v celoti zavrnilo le 7 % enot izbranih v vzorec. Kljub temu je treba opozoriti, da je na skrajšan vprašalnik (delna zavrnitev) odgovorilo nadaljnjih 6% podjetij. Poleg tega je ob zaključku anketiranja – kljub najmanj 10 poskusov kontaktiranja – ostalo neanketiranih 28 % podjetij. Če izločimo še neustrezne enote (19 %) je zato skupna stopnja odgovorov 66 %, kar je za tovrstne ankete nadvse ugodno. Kljub temu pa bi nadaljnja analiza manjkajočih enot lahko spremenila določene zaključke, vendar pa v okviru razpoložljivih sredstev poglobljenih analiz odgovorov ni bilo mogoče izvesti. V celoti gledano – predvsem glede na izkušnje iz podobnih anket – zato ocenjujemo da dosežena stopnja sodelovanja z visoko verjetnostjo zagotavlja, da so rezultati reprezentativni za populacijo. 

Povzemimo pomembnejše ugotovitve pričujočega poročila.

·   V raziskavi je sodelovalo 15 % podjetij z enim zaposlenim, 41 % podjetij z dvema zaposlenima, 22 % s tremi ali štirimi zaposlenimi ter 22 % podjetij z vsaj pet zaposlenimi. Glede na to klasifikacijo je bila narejena tudi celotna analiza. 

·   Petina vseh podjetij med končnimi potrošniki ne ustvari nobenih prihodkov - prodajajo torej zgolj podjetjem in organizacijam. Dobri dve tretjini podjetij realizira svoj prihodek izključno v Sloveniji. Največ prihodka v tujini ustvarijo podjetja z vsaj pet zaposlenimi. Tri četrtine podjetij, ki ustvarjajo prihodek v tujini, ga večinoma realizirajo v državah Evropske unije.

·   V podjetjih, upoštevana so tudi tista, kjer osebnega računalnika nimajo, imajo v povprečju 1.5 osebnih računalnikov, če pa upoštevamo še delne odgovore, pa se to povprečje nekoliko zniža (1,46), vendar ne bistveno. Četrtina podjetij nima osebnega računalnika. Če govorimo o podjetjih glede na število zaposlenih, je na splošno v večjih podjetjih manj uporabnikov računalniške opreme kot v manjših podjetjih. V celoti pa tretjina zaposlenih uporablja računalniško opremo, kar je podobno kot pri mikro podjetjih iz raziskave RIS med podjetji - gospodarskimi družbami.

.  Obstajajo velike razlike glede na tip samostojnega podjetnika (prevozništvo, trgovina,storitve,...) in tudi glede na regijo.

·   Tri četrtine podjetij ima torej vsaj en osebni računalnik, od tega jih ima dostop do interneta 78 %. Izmed vseh anketiranih podjetij ima dostop do interneta 60 % podjetij, 6 % podjetij pa ima dostop v pripravi oziroma ga načrtuje v naslednjih 12 mesecih.

·   Najpogostejša platforma v podjetjih je Microsoft Windows, druga najpogostejša platforma pa je DOS. Linux je okolje sistemske programske opreme, ki med anketiranimi podjetji ni pogosto.

·   DOS je  še vedno glavna platforma za petino vseh podjetij.

·   Najpogostejši dostop do interneta je ISDN priključek (55 %), pogost je tudi navadni analogni modem (37 %). ADSL ima 9% podjetij. Kabelski dostop (6 %) prihaja v veljavo, še posebej pri najmanjših podjetjih, mobilni dostop (1 %) ter  najeta linija (2 %) pa pri večjih podjetjih. pa pri večjih podjetjih.

·   Med ponudniki dostopa do interneta zaseda glavno mesto SIOL. Videti je tudi, da se bo njegov delež nadalje večal. Podjetja so v povprečju s svojim glavnim ponudnikom dostopa do interneta razmeroma zadovoljna (3,9). 

·   Spletno predstavitev ima petina vseh podjetij in polovica podjetij z vsaj pet zaposlenimi. Podjetja v povprečju ocenjujejo, da je kakovostna spletna stran zelo pomembna (3,7). Med tistimi podjetji, ki že imajo ali še načrtujejo dostop do interneta, pa ima spletno predstavitev četrtina podjetij.

·   E-poslovanje uporablja četrtina podjetij z dostopom do interneta, torej 17 % vseh podjetij. Najpogosteje so to večja podjetja. Kljub težavam z razumevanjem anketirancev je ta odstotek  majhen, če ga primerjamo z mikro podjetji (d.o.o.) v anketi RIS, s katerimi so obrtniki v večini spremenljivk zelo podobni.

·   Podjetja z dostopom do interneta se v povprečju strinjajo s trditvijo (3,8), da je slovenska država dobro poskrbela za optimalen razvoj interneta v Sloveniji.

·   Pozitivno podjetja ocenjujejo predvsem vlogo Telekoma Slovenije (3,7) ter projekta InfoHandy (3,5), pa tudi Ministrstva za informacijsko družbo (3,4), Gospodarske zbornice (3,1) in Vlade RS (3,1). Nekoliko bolj negativno pa ocenjujejo predvsem vlogo Parlamenta, predsednika Vlade  ter tudi Obrtne zbornice Slovenije . Podjetja z vsaj pet zaposlenimi v primerjavi z drugimi najbolje ocenjujejo vlogo Telekoma Slovenije (4,2) in Ministrstva za informacijsko družbo (3,7), podjetja z dvema zaposlenima v primerjavi z drugimi nekoliko bolje ocenjujejo projekt InfoHandy (3,7), Elektro Slovenije (3,5) ter Obrtno zbornico Slovenije (3,1).

·   Podjetja v glavnem ne sodelujejo z večjimi gospodarskimi subjekti, še najbolj sodelujejo z velikimi industrijskimi in trgovskimi podjetji (17 %), delno pa tudi z državo (6 %). Najkrajšo povprečno dolžino plačilnih rokov imajo javni zavodi in gospodarske javne službe (51 dni), najvišjo pa velika industrijska podjetja (64 dni). S spoštovanjem plačilnih rokov gospodarskih subjektov so podjetja v povprečju zadovoljna, najbolj pa s plačilnimi roki države, najmanj pa z velikimi industrijskimi podjetji.