RIS poročila

Naslov Podjetja: Teledelo 2002
Leto 2002
Povzetek

Podatki temeljijo na telefonski anketi RIS med 1.200 slovenskimi podjetji, ki je bila izvedena v decembru 2002. Podjetja so bila obravnavana v štirih velikostnih skupinah. Samostojni podjetniki (s.p.) so bili v anketi izvzeti. Osnovne ugotovitve so naslednje:

  • Opazna je stagnacija deleža podjetij s tehničnimi možnostmi za teledelo v primerjavi z letom 2000. Predpostavljamo, da je to rezultat razumevanja teledela v strožji obliki in da zato respondenti redkeje poročajo o tehničnih možnostih, saj je sama razširjenost interneta porasla.
  • Zaznan je rahel porast deleža velikih in mikro podjetij, ki že uporabljajo teledelo, medtem ko je pri majhnih in srednjih podjetjih ta približno enak kot v letu 2000. Ocenjujemo, da okoli 5.000 (18 %) podjetij že uporablja to metodo dela (leta 2000 jih je 3.400).
  • V Sloveniji je okoli 15.000 teledelavcev, ki delajo na tak način vsaj občasno oz. 2,5 % celotne zaposlene populacije, kar nakazuje porast od leta 2000 (2 %). Najbolj izrazit porast se nakazuje v velikih podjetjih. Pri tem s teledelavcem razumemo osebo, ki dela vsaj nekaj ur tedensko od doma in so rezultati dela posredovani preko ICT.
  • Le nekaj manjše je število zunanjih občasnih teledelavcev in znaša 11.000 (8,5 % celotne populacije zunanjih sodelavcev). Izraziteje se torej kaže primernost teledela z vidika zunanjega sodelovanja.
  • Z intenziteto teledela upadata tako delež podjetij kot število teledelavcev. Tako je v Sloveniji 7.500 zaposlenih, ki teledelajo vsaj en dan v tipičnem delovnem tednu (1,2 % zaposlene populacije; 50 % vseh teledelavcev) oz. 1.700 zaposlenih, ki teledelajo glavnino svojega časa (0,3 % zaposlene populacije; 10 % vseh teledelavcev). Največ zopet v mikro in velikih podjetjih.
  • Med zunanjimi sodelavci je 7.700 rednih teledelavcev (6 % populacije zunanjih sodelavcev; 75 % zunanjih teledelavcev) ter 2.600 pretežnih teledelavcev (2 % populacije zunanjih sodelavcev; 25 % zunanjih teledelavcev).

·        Največ teledelavcev dela na osnovi osebnega dogovora (54 % vseh zaposlenih teledelavcev) z nadrejenimi in se jim to delo šteje v delovno obveznost. Nekaj manj je takih delavcev, ki delajo doma samoiniciativno (40 % vseh zaposlenih teledelavcev), najmanj pa je tistih delavcev, ki teledelajo na osnovi organizirane in formalizirane sheme teledala v podjetju (6 % vseh zaposlenih teledelavcev). Slednjih je največ v velikih podjetjih.

  • Največje ovire za hitrejši razmah teledela med podjetji, ki že imajo tehnične možnosti za teledelo, predstavljajo v letu 2002 narava dela (20 % navedb). Veliko oviro predstavljajo finance (8 % navedb): izraziteje v majhnih in srednjih podjetjih oz. med podjetji, ki teledelo načrtujejo; in pomanjkanje kadrov (7 % navedb).
  • Načrti za uporabo teledela ne naraščajo, ampak upadajo. V vseh kategorijah je delež podjetij, ki načrtujejo uporabo teledela, pod 10 %. Izjema so srednja podjetja, kjer je ta delež 14 %.
  • Vsi zgoraj navedeni izračuni so bili oprevaljeni z osnovno utežjo, ki pa predstavlja zgornjo mejo ocen. Alternativna utež daje podobno velikost deležev, absolutne ocene pa so približno za tretjino nižje. V splošnem podjetja poročajo o manj teledelavcih, kot jih je v resnici. Podjetja predvsem težko določijo samoiniciativne teledelavce, ki mnogokrat teledelajo brez vednosti podjetja. V anketah gospodinjstev se namreč kaže, da je v Sloveniji že 60.000 teledelavcev oz. 6 % delovne sile.

 

Print

Dostop do RIS poročila

Prenesite PDF