RIS poročila

Naslov Gospodinjstva: Internet in slovenska država 2002/2
Leto 2002
Povzetek

Poročilo se nanaša na telefonsko anketo RIS - december 2002 (n=1,752) in nadaljuje prejšnje raziskave projekta RIS na tem področju (www.ris.org/crp). Osnovne ugotovitve se nanašajo na reprezentativni vzorec mesečnih uporabnikov interneta.

  • V primerjavi s predhodnimi raziskavami se je zmanjšala splošna kritičnost uporabnikov interneta do slovenske države. Ocena vloge države pri razvoju interneta se je v letu 2002 namreč močno povečala na 3,5 (v letu 2001 3,1). Pri tem so najmanj kritični novi uporabniki interneta (v uporabo vstopili po letu 2001), medtem ko so uporabniki, ki so vstopili med leti 1996 in 2000 z razvojem Interneta v Sloveniji precej manj zadovoljni.
  • Odnos do Ministrstva za informacijsko družbo med uporabniki interneta je rahlo pozitiven, nekoliko se je povečala tudi splošna seznanjenost z njegovim delom, tako da je večina uporabnikov vsaj že slišala za MID (15 % pozna delo MID, nadaljnjih 41 % pa je zanj že slišalo).
  • Ocena dela MID med uporabniki interneta ostaja skoraj enaka, čeprav gre za rahlo zmanjšanje (3,5:3,4).
  • Podobno med uporabniki interneta, ki so vsaj delno seznanjeni z ustanovitvijo MID, opažamo nekoliko nižjo podporo (3,5:3,4) sami ustanovitvi MID-a (njegovi ustanovitvi nasprotuje 25 %).
  • Ocena MID v splošni populaciji (Politbarometer), kjer seveda ocenjujejo tudi neuporabniki interneta, oscilira okoli nekoliko nižje srednje vrednosti (3 na skali 1-5), nakazuje pa se tudi rahel dolgoročni trend upadanja in se v letu 2003 nahaja pod 3,0.
  • V pogledu poznavanja projekta MID e-šole in spletne kavarne jih dobro pozna 2-4% uporabnikov interneta, nadaljnjih 5-8% poroča o seznanjenosti, dobra tretjina poroča o slabi seznanjenosti, okoli polovica uporabnikov interneta pa teh projektov ne pozna.
  • Glede odnosa do institucij ni nobenih večjih sprememb. Tradicionalno visoko sta ocenjena Arnes in Telekom Slovenije, pa tudi MID in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, nekoliko nižje pa politični subjekti (Vlada, Državni zbor, premier) ter Ministrstvo za gospodarstvo.
  • Uporabniki Interneta zaznavajo kot najbolj pomembno prioriteto, ki jo je potrebno urediti s strani države, več javno dostopnih točk za dostop do Interneta, sledi zagotovitev večje konkurenčnosti ponudnikov dostopa. Nekoliko nižji pomen pripisujejo ureditvi e-dohodnine in e-volitvam, čeprav je pomen slednjih v zadnje pol leta precej narasel.
  • Dve petini uporabnikov Interneta še ni nikoli vzpostavilo stika z javno upravo preko interneta. Kljub temu pa slaba četrtina navaja, da so že poiskali uradni obrazec (24 %) oziroma poslali e-mail (22 %) subjektu javne uprave. Izpostaviti velja tudi, da je 15 % aktivnih uporabnikov interneta že izpolnilo kak uradni obrazec na internetu.

 

Print