RIS poročila

Naslov Gospodinjstva: E-nakupovanje 2002/2
Leto 2002
Povzetek

V okviru projekta RIS je bilo e-nakupovanje v Sloveniji analizirano s telefonsko anketo v decembru 2002. Na vprašalnik je odgovarjalo 1.075 respondentov, na sklop o e-nakupovanju pa 509 oseb. Izpostavimo lahko naslednje ugotovitve:

  • Decembra 2002 je 83 % anketiranih uporabnikov interneta odgovorilo, da nikoli ne nakupujejo izdelkov ali storitev za osebne potrebe prek interneta.
  • V Sloveniji je bilo decembra 2002 skupno 12 % e-nakupovalcev (ki so e-nakupovali v zadnjih 12 mesecih) med mesečnimi uporabniki interneta, kar pomeni okrog 70.000 e-nakupovalcev v Sloveniji. Poleg tega je nadaljnjih 5 % uporabnikov interneta že opravilo e-nakup pred več kot 12 meseci, kar skupno torej predstavlja okoli 100.000 e-nakupovalcev.
  • Primerjava s prejšnjimi raziskavami kaže, da je delež e-nakupovalcev med mesečnimi uporabniki interneta dokaj stabilen in se giblje med 10 in 15 %. Do večjega odstopanja je prišlo junija 2002, ko je delež e-nakupovalcev dosegel 21 %. Vzrok, da je bila ocena v juniju 2002 višja, je mogoče delno najti v statističnem osciliranju ocen, delno pa tudi v dejstvu, da je bilo tokratno anketiranje opravljeno ravno pred božičnimi nakupi, zato je tudi možno, da je obseg enoletnih e-nakupov zaradi učinka časovne razdalje tokrat nekoliko podcenjen.
  • Decembra 2002 se je povprečna letna vrednost e-nakupov nekoliko zvišala, močno pa se je zmanjšal delež nakupov do 10.000 SIT. Razlike med socio-demografskimi segmenti postajajo vse večje.
  • Med vsemi e-nakupovalci (100.000) sta dve tretjini e-nakupovalcev nakupovali pri slovenskih podjetjih, tretjina e-nakupovalcev pa pri podjetjih na tujih spletnih straneh. Slaba petina e-nakupovalcev je nakupovala v državah znotraj EU, v ZDA ali Kanadi pa slaba desetina.
  • E-potrošnjo mesečnih uporabnikov interneta v letu 2002 ocenjujemo na štiri milijarde in se je v primerjavi z letom 2001 podvojila. V grobem torej znaša 0.2 % končne potrošnje.
  • V zadnjem letu rast e-prodaje temelji izključno na hitrem širjenju domače e-prodaje, segment na tujem trgu pa ostaja stabilen.
  • Anketiranci navajajo okrog 20 slovenskih spletnih trgovin, v katerih nakupujejo; največ jih je tudi tokrat navedlo za internet razmeroma netipične trgovine, ki niso s področja glasbe in knjig.
  • V okviru podrobne analize dejavnikov, ki ovirajo potrošnike, izstopa zavajajoče oglaševanje, prepozna dostava in problemi pri navigaciji na spletni strani.
  • Slovenija na področju internetnega nakupovanja zaostaja za povprečjem EU, saj razmerje na podlagi primerjav iz leta 2002 znaša 21 % : 35 %. Prve ocene za januar 2003 pa kažejo, da se je to razmerje še poslabšalo.

 

Print