RIS poročila

Naslov Razširitev metode časovne distance na problematiko digitalnih razkorakov (Prvo poročilo)
Leto 2005
Povzetek

Z digitalnim razkorakom razumemo problematiko razlik med državami ali med sociodemografskimi segmenti glede uporabe informacijske tehnologije. Zelo pogosto se to reducira na primerjavo penetracije interneta. Pri tem se digitalni razkorak največkrat analizira zgolj kot gibanje absolutnih ali relativnih razlik med dvema subjektoma. Tak pristop pa je pomanjkljiv, saj daje le delni uvid v problematiko in omogoča velike možnosti manipuliranja.

Koncept časovne distance – oziroma S-distance - kot ga je formaliziral prof. Sicherl, omogoča inovativen in bolj celovit vpogled tudi na področje digitalnega razkoraka. V pričujoči raziskavi zato najprej elaboriramo razširitev metodologije S-distance kot nove generične mere in dodatnega elementa metodološkega instrumentarija za proučevanje digitalnega razkoraka. Izvedena je posplošitev s pomočjo časovne matrike, ki poleg S-distance definira še drugo mero S-korak, kakor tudi obravnava vpliv na konvergenco in divergenco v dinamičnem kontekstu.

V nadaljevanju časovno distanco simultano analiziramo skupaj z absolutno in relativno razliko. Predstavljene so vse možne kombinacije, linearni primer pa je analiziran tudi analitično. Nekoliko presenetljivo se je izkazalo, da je v realnosti možnih prav vseh 27 kombinacij naraščanja, upadanja in stagniranja navedenih treh indikatorjev. Tako npr. lahko časovna razlika narašča, absolutna stagnira, relativna pa upada. Na tej osnovi so bili vsi znani primeri analize časovnega razkoraka sistematično razvrščeni v enega od 27 tipskih modelov.

Podrobna analiza pa pokaže, da tudi hkratno opazovanje vseh treh indikatorjev ne zadošča za celovit vpogled v dinamiko digitalnega razkoraka. Zato moramo poznati (a) porazdelitveno funkcijo za širitev (difuzijo) določene tehnologije v opazovanih subjektih in (b) začetni zamik pri posvajanju določene tehnologije. Če eksplicitnih porazdelitvenih modelov ne poznamo, je treba jasno in natančno navesti odgovarjajoče predpostavke o njihovih porazdelitvah.

Kot primer digitalnega razkoraka na meddržavni ravni, so bile analizirane časovne distance za primer računalniških hostov in mobilnih telefonov. V obeh primerih se soočamo z resnimi konceptualnimi in metodološkimi problemi glede vprašanja, ali podatki mednarodnih organizacij za navedena indikatorja sploh še predstavljajo reprezentativno mero digitalnega razkoraka. Kljub težavam pa lahko potrdimo, da je Slovenija pri računalniških hostih po začetnem vzponu, ko je leta 1997 skoraj dohitela povprečje EU15, v relativnem smislu stagnirala, v smislu časovne distance pa vse bolj zaostajala (v letu 2004 že 4 leta). V letu 2000 pa se je zgodil preobrat tudi v primerjavi z novimi članicami EU AC10, ki je s časovne prednosti treh let prešel v zaostajanje Slovenije tudi za povprečjem AC10.

V pogledu mobilne telefonije so stopnje rasti skoraj 20%, zato so časovne razdalje majhne. Slovenija je po kasnejšem vstopu že v letu 2002 dohitela povprečje EU15 in v začetku leta 2004 sodi med evropske države z največjo penetracijo mobilne telefonije in je skoraj eno leto pred povprečjem EU15.

Analiza torej kaže za Slovenijo zelo različne trende za oba analizirana indikatorja: pri računalniških hostih Slovenija zaostaja, pri mobilnih telefonih pa izstopa. Razširitev metodološkega instrumentarija je sicer omogočila podrobnejše zaključke, tako da je postavljena jasna tudi smer nadaljnjega razvoja. Šele nadaljnja obravnava metodoloških problemov (hosti, mobilni priključki), vključitev dodatnih indikatorjev ter dokončna tipizacija odnosov med porazdelitvenimi funkcijami, pa bo dokončno podala tudi odgovor o preteklem gibanju digitalnega razkoraka za Slovenijo. Podala bo tudi odgovore glede potencialnih scenarijev mednarodnega položaja Slovenije.  

Print

Dostop do RIS poročila

Prenesite PDF