RIS poročila

Naslov Uporaba interneta: Gospodinjstva 2003/2
Leto 2003
Povzetek

V letu 2003 smo se pri merjenju interneta soočili z vrsto metodoloških težav. Da je ocenjevanje rabe interneta težavno, potrjuje tudi EU, saj tudi v začetku leta 2004 še vedno niso objavljeni rezultati za leto 2002, polletni FlashEurobarometer »Internet & Public at Large« pa se v letu 2003 zaradi metodoloških težav sploh ne izvaja več.

V Sloveniji v primerjavi z aprilskimi meritvami 2003 število uporabnikov interneta v oktobru 2003 še vedno narašča za cca. 40.000 polletno oziroma 80.000 letno. Nakazuje se celo nov zagon v širitvi interneta. V Sloveniji je tako v populaciji 15 let in več 43 % oziroma 713.000 splošnih uporabnikov interneta po definiciji RIS (Ali uporabljate internet?). Po drugi strani pa definicija EU (FlashEurobarometra), kjer se sprašuje po uporabi na različnih lokacijah, kaže 47 % oziroma 780.000 uporabnikov interneta. Izkušnje kažejo – in tudi tokrat anketa potrjuje, da evropska definicija zaradi podrobnega spraševanja generira za okoli pet odstotnih točk večji delež uporabnikov kot RIS-ova definicija. Zelo grobo lahko tudi ocenimo (na osnovi ekstrapolacije za EU), da je Slovenija svoj zaostanek za EU nekoliko zmanjšala: Si 47 %: EU 56,5 %.

Tudi standardna definicija RIS, kjer se upoštevajo mesečni uporabniki 10-75 let, kaže v oktobru 2003 hitro rast in 714.000 mesečnih uporabnikov interneta, 580.000 tedenskih uporabnikov in 410.000 dnevnih uporabnikov. Poleg tega pa obstaja še do okoli 10.000 uporabnikov v starosti 5-9 let in nad 75 let.

Še naprej obstaja znaten digitalni razkorak, predvsem v izobrazbi (osnovna šola - 22 % uporabnikov interneta, višja & visoka - 78 %), dohodku (do 70.000 SIT – 18%, nad 140,000 SIT – 56 %) in med regijami (npr. Osrednja Slovenija 54 %, Prekmurje 15 %).

V pogledu gospodinjstev je v oktobrski raziskavi 2003 prišlo do nepojasnjenega porasta, kar smo ponovno preverjali še z decembrskimi meritvami in z ocenami iz anket CATI DCO, Slovensko javno mnenje ter Ankete o delovni sili. Ker imajo manjša gospodinjstva redkeje dostop do interneta, je nastal znaten razkorak med deležem gospodinjstev z dostopom in deležem oseb, ki poročajo o dostopu do interneta v svojem gospodinjstvu. Ocene iz različnih virov se za delež gospodinjstev z dostopom do interneta v letu 2003 precej razlikujejo:

RIS (december 2003): gospodinjstva z dostopom 40 %, osebe v gospodinjstvu 45 %* (RIS, telefonsko anketiranje),

ADS (III. četrtletje 2003): gospodinjstva z dostopom 31 %, osebe v gospodinjstvu 38 % (SURS, osebno anketiranje),

SJM (oktober 2003): gospodinjstva z dostopom 38 %, osebe v gospodinjstvu 44 %, (FDV, osebno anketiranje),

SIBIS (januar 2003): osebe v gospodinjstvu 34 % (GRAL, osebno anketiranje).

Vsekakor je z EU najbolj primerljiva ocena RIS (december), torej 45%, saj uporablja metodologijo FlashEurobarometer. Zadnja razpoložljiva ocena za EU je sicer iz novembra 2002 (43 %), ekstrapolacija za december 2003 pa nakazuje na 49 %*. Zaostanek Slovenije za EU v internetu med gospodinjstvi zato ocenjujemo na pet odstotnih točk (44 % - 49 %), torej bistveno manj kot je zaostanek pri uporabi interneta.

Če pa se po drugi strani sprašujemo o dejanskem deležu slovenskih gospodinjstev z dostopom do interneta, se ta konec leta 2003 najverjetneje nahaja v intervalu od 35 % do 38 %.

V pogledu glavnega načina dostopa do interneta glavnino še vedno predstavlja navaden klicni dostop, ki pa je v upadanju (kot glavni dostop ga navaja 60 % opredeljenih respondentov), podobno kot ISDN (13 %). Po drugi strani se približno enako hitro širita kabelski (16 %) in ADSL (8 %) dostop, najhitreje pa narašča mobilni dostop (2 %).

Pričujoče poročilo analizira tudi aktualne podatke ankete o delovni sili (ADS) statističnega urada, ki je tokrat vključila tudi vprašanja o internetu in mobilni telefoniji. Vključeni so tudi podatki družbe CATI in neuradni podatki ankete SJM, ki tudi spremlja določene vidike informacijskih tehnologij. Podatki navedenih anket pa se zaradi metodoloških razlogov med seboj precej razlikujejo.

Print