RIS poročila

Naslov Gospodinjstva 2004/2: Dostop do interneta
Leto 2005
Povzetek

Kazalo >>

Podrobnosti >>

Reprezentativna telefonska anketa RIS (n=3,400), izvedena decembra 2004 kaže, da ima okoli 55% oseb (935,000) v starosti od 10 do 75 let oz. 52% slovenskih gospodinjstev (355,000) dostop do interneta. Pri tem je glavni dostop skoraj vedno PC dostop, velike nejasnosti pa nastajajo okoli mobilnega dostopa do interneta, ki ga mnogi uporabniki ne razumejo kot internet. Odvisno od definicije in načina vprašanja ima namreč mobilni dostop od 0.5 do 37% vseh oseb v gospodinjstvih z dostopom. Dostop do interneta je s tem postal zapleteno metodološko vprašanje.

V splošnem beležimo med gospodinjstvi hitro širitev dostopa do interneta, saj je v letu dni vstopilo v skoraj 10% novih slovenskih gospodinjstev. Slovenija se je s tem povsem približala povprečju EU15 oziroma ga je presegla, če opazujemo tudi mobilni dostop.

S širjenjem dostopa se povečuje absolutno število gospodinjstev pri vseh glavnih ponudnikih dostopa. Najbolj pri SiOLu, ki priteguje tudi najbolj intenzivne uporabnike. V pogledu relativnih deležev pa je opazen rahel upad deleža pri ARNESu in Voljatelu. Opaziti je, da se ponudniki vse bolj profilirajo v specifičnih segmentih populacije.

Zadovoljstvo in lojalnost (ocenjena na skali 1-5) se pri večjih ponudnikih vse manj razlikujeta, še posebej, če upoštevamo tip dostopa. Večje posebnosti pa se kažejo pri manjših (Amis, Telemach, Mobitel, SiMobil) ponudnikih.

Približno polovica oseb v gospodinjstvu ima kot glavni način dostopa navaden modemski dostop. Proti petini narašča kabelski dostop, podobno ADSL, proti desetini pa upada ISDN. Vse pogosteje pa se  - zaenkrat predvsem -  kot dodatni način dostopa pojavlja tudi dostop preko mobilnega telefona.

Namere gospodinjstev so visoke: v 6 mesecih namerava nabaviti dostop skoraj dodatna desetina (58,000) gospodinjstev, še toliko pa jih o tem že razmišlja. Namere - način dostopa in verjetni ponudnik - gospodinjstev brez dostopa pa se močno razlikujejo od namer gospodinjstev, ki nameravajo zgolj  zamenjati način dostopa. Izkaže se  namreč, da o zamenjavi razmišlja več kot tretjina gospodinjstev s širokopasovnim dostopom. Pri tem je cenovna elastičnost, ki bi vplivala na menjavo, nadvse specifična. Pomembno omejitev pri menjavi pa predstavlja tudi dejanska nedostopnost tehnologij (ADSL, kabel), ki se močno razlikuje med segmenti.

Posebej podrobno so bila tokrat analizirana tudi lokalna omrežja (LAN). Dobra desetina gospodinjstev z dostopom že ima lokalno omrežje povezano v internet, pri tem je dobra desetina teh omrežij brezžičnih (WLAN). Namere so na tem področju izredno visoke.  Pri tem se razmerja med WLAN in navadnim omrežjem hitro spreminjajo.

Print