RIS poročila

Naslov Internet in slovenska država 2004 (gospodinjstva)
Leto 2005
Uvod

Povzetek

V poročilu so analizirani rezultati reprezentativne ankete RIS med aktivnimi (mesečnimi) uporabniki interneta konec leta 2004. Predstavljeni pa  so tudi drugi relevantni viri s tega področja. Glavne ugotovitve:

  • Rezultati RIS 2004 ne odstopajo bistveno od rezultatov RIS 2002. V splošnem obstaja znatna stabilnost v stališčih do vloge slovenske države, ministrstev in politikov pri razvoju interneta. Skrajnih mnenj, tako pozitivnih kot negativnih, je vse manj. 
  • Ob tem se nakazuje rahel trend naraščajočega nezadovoljstva z vlogo države v razvoju interneta. Kritičnost do vloge države namreč narašča z leti uporabe interneta. Pri tem so novi uporabniki interneta z vlogo države na tem področju bistveno bolj zadovoljni.
  • Še naprej sta visoko ocenjeni vlogi SiOL-a in Telekoma (3.7), pozitivno sta bili ocenjeni (takratni) ministrstvi, povezani z internetom, MŠZŠ in MID, ostali politični subjekti pa so ocenjeni negativno, najnižje Državni zbor (2.6). 
  • Predsednikom vlade (tako bivšima kot sedanjemu) uporabniki interneta ne pripisujejo posebej pozitivne vloge pri razvoju interneta, kar nakazuje, da se nihče od njih doslej ni izraziteje profiliral na tem področju. Zato med njimi ni tudi nobenih razlik, vse ocene pa so rahlo negativne (okoli 2.7).
  • Mesečni uporabniki interneta daleč najpogosteje obiskujejo spletne strani svoje občine (53%), sledijo strani ministrov (51%), strani portala e-uprave (28%) in organov Europske Unije (23%).
  • Anketiranci izpostavljajo, da je pomembna prioriteta države zagotoviti masoven in poceni širokopasoven dostop do interneta. Pomembno je tudi, da država omogoči čim več javno dostopnih točk ter upravne storitve prek interneta.
  • Iz raziskave Statističnega urada RS pa izhaja, da je 32% respondentov, ki so uporabljali internet v zadnjih 3 mesecih, že pridobilo informacije na spletnih straneh organov državne uprave (EU-15: 45%), 19% jih je pridobilo uradne obrazce (EU-15: 20%), 8% pa jih je tudi vrnilo izpolnjen obrazec po internetu (EU-15: 11%). 
  • Tudi sicer primerjave z EU-15 pokažejo na področju e-uprave nekoliko večji zaostanek Slovenije, kot je to sicer na področju interneta in IKT. Zaostajanje potrjujejo praktično vse raziskave med uporabniki interneta. V zadnjih dveh letih pa se nakazuje zmanjšanje tega zaostanka.
  • Raziskave odgovarjajočih spletnih strani in storitev pa prikazujejo položaj Slovenije v bolj ugodni luči.

 

Print