RIS poročila

Naslov Podjetja: Ponudniki dostopa 2000/1
Leto 2000
Povzetek

Podatki  temeljijo na letni telefonski anketi RIS med tisoč podjetji konec leta 2000 (december). Gre za enak pristop kot prejšnja leta. Podjetja so obravnavana v petih skupinah: največja, velika, srednja, mala in mikro (podjetja, ki v registru nimajo podatka o številu zaposlenih oziroma imajo manj kot 5 zaposlenih).  Samostojni podjetniki (s. p.) so bili izvzeti.

V nekaterih primerih so podatki projicirani na ciljno populacijo okrog 20.000 aktivnih slovenskih podjetij, pri čemer še vedno izpuščamo 10.000 najmanjših podjetij. Finančno je namreč aktivnih - in je bilo tudi vključenih v vzorec - več kot 30.000 podjetij, ki pa v veliki meri nimajo zaposlenih oziroma niso poslovno aktivna podjetja. Prav zaradi problema dejanske aktivnosti je bila izdelana tudi alternativna populacijska ocena, ki upošteva le 10.000 aktivnih podjetij. Populacijske ocene – npr. o absolutnem številu podjetij določenega ponudnika - so zato zgolj okvirne. Za izdelavo dokončne ocene bi bile potrebne dodatne analize, ki se je v tem poročilu ne lotevamo. Kot zanesljive velja zato upoštevati predvsem ocene deležev znotraj posameznih velikostnih skupin, ob dodatni zahtevi, da je v obravnavani celici tudi dovolj enot (vsaj 10).

Povzemimo osnovne ugotovitve:

  1. Slovenska podjetja izredno hitro – tudi v primerjavah z EU - prehajajo na Internet,  res pa je, da se pogosto omejujejo le na enostavne aplikacije. V začetku leta 2001 imajo dostop praktično vsa velika podjetja in tudi velika večina najmanjših podjetij.
  2. Relativni deležih ponudnikov dostopa se v grobem ne spreminjajo. SIOL ima še naprej prevladujoči delež, ki pa je glede na velikost podjetij močno različen: med velikimi podjetji ima dobro polovico, med najmanjšimi pa preko tri četrtine vseh podjetij z dostopom. V celotni populaciji podjetij, kjer seveda prevladuje vpliv najmanjših podjetij, ima SIOL 70–75% delež, odvisno od predpostavke o številu mikro podjetij, česar – kot rečeno - v poročilu nismo dokončno raziskali.
  3. V primerjavi z letom 1999 je SIOL še nekoliko povečal svoj delež – predvsem pri klicnem dostopu, nekoliko tudi pri najetih linijah – čeprav ne tako izrazito kot v letih 1997-1999. SIOL ima skoraj devet desetin vseh podjetij s klicno linijo in dobro polovico podjetij, ki dostopajo preko najetih linij.
  4. Med podjetji, ki dostop še načrtujejo in so znala navesti bodočega ponudnika, prevladuje SIOL kot načrtovani ponudnik izraziteje kot pa med obstoječimi podjetji. Videti je torej, da se bo delež SIOL-a še povečeval.
  5. Velika večina podjetij - 82-86 % (odvisno od predpostavke o populacijskem številu mikro  podjetij) - dostopa do Interneta preko klicnega dostopa. Delež podjetij z najeto linijo narašča z velikostjo. Desetina mikro podjetij z dostopom do Interneta ima najeto linijo in  tretjina velikih podjetij.

Glede zadovoljstva s ponudnikom dostopa je to poraslo le v letih 1996-1997, delno še v letu 1998. Zadnja tri leta pa je v celoti nespremenjeno in znaša 3.8 na lestvici od 1 do 5. Stabilnost gre v največji meri pripisati nespremenjeni oceni pri SIOL-u, ki zadnja tri leta ostaja enaka (3.7), nekoliko pod povprečjem (3.8). Po drugi strani se zadovoljstvo z manjšimi ponudniki v splošnem nekoliko zmanjšuje, čeprav je skoraj povsod večje od 4.0.

Print

Dostop do RIS poročila

Prenesite PDF