RIS poročila

Naslov E-nakupovanje 2009
Leto 2009
Uvod

V času pričakovanja večjega upada kupne moči svetovnega in slovenskega prebivalstva, so vprašanja stanja in gibanj v potrošnji za ponudnike produktov in storitev bistvenega pomena. Po začetni zmerni rasti in začetkih pojavljanja e-nakupovanja v Sloveniji od leta 1999 do 2004 smo bili v letih od 2004 do 2008 priča precej intenzivnejši rasti po povprečni letni stopnji za 20 % (to je denimo več kot v Avstriji, medtem ko Danska beleži podobne stopnje rasti oz. višje). Podoben trend razvoja e-­nakupovanja, ki postaja vse pomembnejši del končne potrošnje, pa je pogojen z nadaljnim intenzivnim in inovativnim razvojem področja (povečevanje ponudbe, fleksibilnosti, ustrezni marketinški prijemi, osveščanje potrošnikov, ipd.) kot tudi z razvojem področja informacijske družbe nasploh.   

Slika 1: Gibanje deleža aktivnih uporabnikov interneta, ki so v preteklem letu opravili vsaj en spletni nakup, skupaj in glede na kraj nakupa (Vir: RIS raziskave 1999-2008)

Spodbuden za slovensko e-potrošnjo je premik od spletnega nakupovanja v tujini k nakupom na slovenskih spletnih straneh, vendar pa longitudinalni podatki projekta RIS kažejo, da bo zmanjševanje tako relativnih kot tudi časovnih zaostankov za razvitejšimi državami na področju e-nakupovanja dolgotrajno in v veliki meri odvisno od inovativnih pristopov spletnih trgovin.

Ključni poudarek v strategijah ponudnikov mora v naslednjih letih temeljiti na spodbudah k prehajanju od »klasičnega« k »online« nakupovanju v večji meri in na več področjih skupin proizvodov in storitev. Internet je v preteklem letu (posredno ali neposredno) vplival na potrošnjo več kot polovice (53 %) aktivnih uporabnikov interneta, v absolutnem smislu pa je v preteklem letu preko interneta nakupovalo že 350.000 potrošnikov v Sloveniji. Glede na povečano cenovno občutljivost potrošnikov v času recesije pa morajo ponudniki oblikovati specifične razvojne strategije, ki temeljijo na kakovostnih podatkih o njihovih potrošnikih.  

Povzetek
  • Delež aktivnih uporabnikov interneta, ki so preko interneta opravili nakup je junija 2008 znašal 38 % (33 % jih je opravilo nakupe tudi na slovenskih spletnih straneh) in se je glede na leto 2004 povečal za dobrih 80 odstotkov. V absolutnem to pomeni, da je lansko leto že 350.000 uporabnikov interneta starih od 15-65 let nakupovalo preko spleta, še dobrih 60.000 pa jih namerava e-nakupovati v naslednjih 12 mesecih.
  • Od leta 2004 se je zgodil pomemben premik k nakupovanju v slovenskih spletnih trgovinah: kar 62 % spletnih kupcev v letu 2008 je celotno vrednost nakupov preko interneta opravilo v slovenskih spletnih trgovinah (skupno je v slovenskih spletnih trgovinah nakupovalo 86 % spletnih kupcev).
  • Najpogosteje obiskane slovenske spletne trgovine so mimovrste=), bolha, Neckermann, Bigbang, Merkur, EnaA in Mercator.
  • Povprečno število nakupov se je od leta 2004 povečalo iz 4,9  na 6,5 nakupov v preteklih 12 mesecih, v povprečju so anketiranci za spletne nakupe zapravili 300 evrov.
  • Podatki o povprečni vrednosti nakupov preko spleta kažejo, da so «bolj zapravljivi« moški, stari med 40 in 59 let, z višjo stopnjo izobrazbe, višjimi dohodki v gospodinjstvu in so pogostejši uporabniki interneta.
  • Internet je v splošnem vplival na potrošnjo 53 % aktivnih uporabnikov interneta (15-65 let): bodisi so preko interneta opravili nakup, bodisi so na potrošnjo vplivale informacije s spleta.
  • Internetni uporabniki spletne oglase sicer opazijo (41 % jih dnevno opazi spletne oglase, RIS 2007), vendar ni dokazano, da zgolj na podlagi izpostavitve spletnemu oglasu tudi kaj kupijo (zgolj na osnovi spletnega oglasa občasno kaj kupi 20 % anketiranih, skoraj 70 % pa nikoli).
  • Ocena agregatne spletne potrošnje v Sloveniji se je od leta 2004 povečala za trikrat, iz 34,6 milijona evrov na 105,2 milijona – največ na slovenskih spletnih straneh (16 milijonov evrov leta 2004 na 63 milijonov evrov leta 2008).
  • Podobno kot v drugih državah se povečuje delež e-potrošnje v skupni končni potrošnji (ocena RIS: 0,49% leta 2004; 0,89% leta 2008) in v celotni končni potrošnji gospodinjstev (ocena RIS: 0,43% leta 2004; 0,59% leta 2008).
Vprašanja, na katera odgovarja poročilo
  • Kakšno je stanje na področju e-nakupovanja v Sloveniji?
  • Kakšna so gibanja in trendi glede na pretekla leta in kakšni so možni scenariji za razvoj e-potrošnje v prihodnjih nekaj letih?
  • Kako se e-nakupovanje razvija v EU in kako se Slovenija umešča med evropske države?
  • Kdo so spletni kupci v Sloveniji?
  • Kakšen je (posredni in neposredni) vpliv interneta in oglaševanja na potrošnjo Slovencev?
  • Katere so ključne ciljne skupine v prihodnosti?
  • Kolikšen del v končni potrošnji zajema spletno nakupovanje?
Print