RIS poročila

Naslov E-bančništvo 2009
Leto 2009
Uvod

E-bančništvo se je v zadnjem desetletju izkazalo za eno najbolj dobičkonosnih spletnih storitev. Glede na vedno večjo ponudbo storitev preko spleta, je za ponudnike ključnega pomena pridobitev kakovostne splošne slike o panogi. Glavni dejavniki, ki vplivajo na uporabo (in raven uporabe) e-bančništva po podatkih RIS so predvsem skrb za varnost oz. zasebnost, finančna tveganja, način dojemanja prednosti, uporabnosti storitve ter odnos do spletnih storitev nasploh. Ponudba e­bančništva bo v prihodnje eden izmed ključnih momentov pri odločanju za izbiro banke,spletne storitve bodo postale ključni faktor pri ohranjanju oz. pridobivanju ali izgubi tržnega deleža med komitenti. Leta 2004 je RIS napovedal letno rast uporabnikov e-bančništva za 15%, kar v absolutnem pomeni letno rast v povprečju za 20.000 uporabnikov. Napovedi so se v celoti uresničile, vendar pa se za prihodnja leta kaže počasnejši trend rasti. Ob sedanjem trendu rasti za EU15 oz. EU27 lahko v EU do leta 2020 v povprečju pričakujemo današnjo raven skandinavskih držav (okoli 60 ali 70% uporabnikov e-bančništva v populaciji 16-75 let). Ob sedanjem trendu rasti v Sloveniji, pa lahko takšno raven v Sloveniji pričakujemo šele do leta 2035. Slovenija s trenutnimi trendi ne zmanjšuje razkoraka za razvitejšimi evropskimi državami. Banke bodo morale v prihodnjih letih oblikovati ponudbo, ki bo zadržala obstoječe uporabnike ter privabila nove. Kakšna so gibanja na strani ponudbe (tržni deleži, število in razporeditev ponudnikov) in povpraševanja – npr. kdo so (ne)uporabniki, zadovoljstvo in lojalnost komitentov – bodo za obstoječe in nove ponudnike ključna vprašanja v naslednjih nekaj letih intenzivne ekspanzije.

Povzetek

 

 

 

  • Uporaba naprednih storitev preko interneta (npr. e-bančništvo, e-nakup, e­zdravstvene storitve...) je v Sloveniji v splošnem relativno slabo razvita. Posebej to velja za e-bančništvo, ki je v EU v osnovnem naboru internetnih storitev po pogostosti uporabe na 2. mestu, v Sloveniji pa šele na 5. mestu. K temu velja dodati še zaostajanje pri siceršnji širitvi rabe interneta. Slovenija zato glede e-bančništva v populacii 16-74 let med uporabniki interneta izrazito zaostaja za EU (SI – 21 %, EU27 – 29 %), posebej za vodilnimi (NO – 75 %, FI – 72 %). Zaostanek se v zadnjih letih povečuje.
  • V celoti so se uresničile napovedi RIS raziskave e-bančništva 2004: V štirih letih se je število uporabnikov podvojilo, od 10 % na 21 % v populaciji 10-75 let, kar pomeni povprečno letno rast 15 %. Po zadnjih ocenah RIS (2008) je v Sloveniji več kot milijon rednih uporabnikov interneta (v populaciji 10-75 let), od tega jih 312.000 uporablja storitve e-bančništva. O uporabi razmišlja še 230.000 uporabnikov (leta 2004 264.000), od tega jih 87.000 namerava začeti z uporabo v 6 mesecih (leta 2004 113,000). V primerjavi z 2004 se je povečalo predvsem število uporabnikov interneta, ki ne uporabljajo e-bančništva in o tem tudi ne razmišljajo (RIS 2004: 336,000, RIS 2008: 535,000)
  • V razvitejših državah delež uporabnikov e-bančništva v populaciji (16-74 let) v zadnjih letih narašča za okoli 4 odstotne točke letno, v Sloveniji pa le za 2 ali 3 odstotne točke (po podatkih EUROSTAT). Navedeni zaostanek je priložnost za hitrejšo širitev e-bančništva, ki lahko poteka v vsakem segmentu neuporabnikov na zelo specifičen način.
  • Uporaba e-bančništva je še naprej najpogostejša v starostni skupini 30-49 let, med izobraženimi ter zaposlenimi. Neuporabniki so med mladimi, med manj IKT pismenimi, med starejšimi in med novimi uporabniki interneta; vstop v e-bančništvo se namreč običajno zgodi šele po nekajletni uporabi interneta.
  • Povprečna ocena zadovoljstva z glavno banko za e-bančništvo v letu 2008 ohranja tradicionalno visoko vrednost (nad 4), medtem ko verjetnost zamenjave glavne banke zaradi konkurečne ponudbe e­bančništva ostaja še naprej nizka.

Vprašanja, na katera odgovarja poročilo

 

  • Kakšno je stanje na področju e-bančništva v Sloveniji?
  • Kakšna so gibanja in trendi glede na pretekla leta in kakšne so projekcije za prihodnji razvoj panoge?
  • Kako se e-bančništvo razvija v EU in kako se Slovenija umešča med evropske države?
  • Kdo so uporabniki oz. neuporabniki spletnega bančništva?
  • Kateri dejavniki vplivajo na uporabo e-bančništva?
  • Katere so ključne ciljne skupine v prihodnosti?
  • Kakšne so potrebe ključnih ciljnih skupin?

Print

Dostop do RIS poročila

Prenesite PDF