Članek obravnava mobilne telefone v kontekstu razmerij moči in nadzorovanja v vsakdanjem življenju posameznikov. Posebna pozornost je namenjena individualnim izkušnjam strukturnih neenakosti in komunikacijsko-nadzornih razmerij v luči brisanja meja med javno in zasebno sfero kot posledice povečane rabe mobilnih telefonov. Avtor s pomočjo etnografske metode in polstrukturiranih intervjujev s storitvenimi delavci v Sloveniji ugotavlja, da zasebna življenja nematerialnih delavcev postajajo vse bolj predmet medosebnega nadzorovanja. Te procese v največji meri določajo razmerja moči v državah neoliberalnega kapitalizma, ki stopajo na mesto držav blaginje, ob tem pa se po ugotovitvah avtorja posamezniki zatekajo v posebne strategije odpora do stalne komunikacijske dostopnosti avtoritetam. Iz te perspektive medosebno komuniciranje lahko prepričljivo razumemo kot grožnjo posameznikovi zasebnosti in individualnim svoboščinam.