V obdobju, v katerem se nahajamo (po nekaterih avtorjih v »poznem modernem« obdobju, po drugih v »informacijskem« oz. »postmodernem« obdobju, najsodobnejši avtorji pa zagovarjajo da smo še v obdobju t.i. »kibernetske družbe«), je pojav novih medijev oz. razvoj novih komunikacijskih tehnologij povzročil spremembe v človeškem komuniciranju in v družbi kot celoti. Oblikovali so se novi prostori (»kibernetski prostor«), nove identitete (»kibernetska identiteta«) in nove oblike kolektivitet (»kibernetska skupnost«). Tehnologija virtualne resničnosti in računalniško posredovano komuniciranje je postalo neizogiben del sodobnega življenja, ki temeljito posega v pomembne integrativne elemente slehernega posameznika. Sprememba ni le pozitivna, sprememb je več in vse so pozitivne. Temeljni pogoj sprememb pa niso posamezniki, niti ne strukture oblasti ali kakšne druge elitne družbene skupine, temveč tehnologija: v obliki interneta oz. globalne integrativne mreže. Gre za t.i. digitalno revolucijo, pri kateri že danes dostop do mreže (oz. interneta oz. kiberprostora) vse bolj pomeni ključ do moči in oblasti. Pridih »revolucionarnosti« izvira iz treh predpostavk v zvezi z računalniškimi tehnologijami: da s svojo interaktivno naravo korenito spreminjajo naše obstoječe načine komuniciranja; da brišejo časovno-prostorske ovire in ustvarjajo nove družbene prostore, ter da nas silijo v nujen premislek o dosedanjih interpretacijah resničnosti in narave.