Prva in druga generacija informacijske tehnologije se dandanes nadomeščata s tretjo generacijo, ki bazira na omrežni interakciji in širokopasovni možnosti pretoka podatkov, brezžičnih tehnologijah in novih programskih aplikacijah. Hitrost sprememb na tem področju je pravzaprav neizmerna.

Nalogo sestavlja 12 poglavij, od katerih je 7 poglavij ključnih za vsebino. Po uvodu nam avtor predstavi teoretsko argumentacijo za obstoj informacijske družbe, nadaljuje pa z novo paradigmo o družbi v kibernetskem prostoru. Nato avtor prikaže razvoj globalnih računalniških omrežij in razvoj interneta kot medija, ter utemeljevanje skupnosti v kibernetskem prostoru. 6. poglavje se osredotoči na razvoj znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih informacijskih omrežij. 7. poglavje zajema empirični del raziskovanja, natančneje o znanosti kot virtualnem kolaboratoriju.

V povzetku avtor zaključi z besedami, da znanstveni in raziskovalci pri svojem delu presegajo teritorialne ujetosti v nacionalne okvire in se pri svojem raziskovalnem delu povezujejo z drugimi raziskovalci in raziskovalnimi skupinami. Prav to povezovanje pa znanstvenikom v veliki meri omogoča internet.