V realnem svetu prevladujoč, ekspertni način organiziranja informacij v obliki hierarhij, se je na spletu izkazal za neustreznega. Svetovni splet je preobsežen, da bi ga lahko strokovnjaki sproti in natančno klasificirali. Kot ena izmed alternativ taksonomijam so se izkazale folksonomije, ki omogočajo uporabnikom (samo)urejanje spletnih virov s pomočjo prostih oznak [tagov] za ponovni kasnejši priklic. Za razliko od taksonomij gre pri folksonomijah za urejanje informacij od spodaj navzgor, brez ekspertov in hierarhije. To sledi participatorni logiki spleta 2.0, kjer uporabniki sami ustvarjajo vsebine, ki jih lahko s pomočjo družbenih oznak tudi sami klasificirajo. Širši pregled trenutnega razvoja folksonomij dopolnjujem z njihovo potencialno pomembno vlogo v semantičnem spletu. Družbene oznake trenutno delujejo zgolj na opisni ravni, z dodano semantično plastjo v obliki natančne definicije oznake, pa bi na ta način klasificirane informacije lahko razumeli tudi računalniki. S tem bi bilo omogočeno bolj učinkovito iskanje informacij, ne le na opisni, ampak tudi na pomenski ravni.
družbeno označevanje, folksonomija, organizacija informacij, splet 2.0, semantični splet.