Naslov Internetno bančništvo prebivalstva na primeru izbranih slovenskih bank
Avtor Barbara Matjašec
Leto 2009
Mentor dr. Samo Bobek
Datum vnosa 10.08.2010, 23:02
Povzetek

Živimo v času, ko nam za vsakdanje opravke vedno primanjkuje časa. Svoje posle želimo opraviti hitro, enostavno, brez predolgega čakanja v vrstah v trgovini, v uradu ali na banki.

Tehnologija se zelo hitro izboljšuje in izpopolnjuje. Naši starši v svoji mladosti (v 60., 70. letih 20. stoletja) niso slišali za internet, dandanes pa si življenja brez računalnika in povezave na internet sploh ne znamo več predstavljati. Na internetu ne prebiramo samo najnovejših novic, gledamo televizijo, beremo in pošiljamo elektronsko pošto, ampak se je razvil do te mere, da lahko kar sede pred domačim računalnikom nakupujemo ali opravimo svoje bančne posle.

Torej se bančni posli že selijo na internet, saj lahko na ta način bistveno zmanjšamo stroške poslovanja. Če želijo banke ostati v koraku s časom in biti konkurenčne, morajo ponuditi svojim komitentom možnost spletnega bančništva.

Internetno bančništvo zajema samo tiste bančne storitve, ki se opravljajo izključno le preko interneta. Na ta način lahko 24 ur na dan skozi vse leto (tudi med prazniki) preverjamo stanje na bančnem racunu, plačujemo položnice, nakazujemo denar ipd., ne da bi bili pozorni na odpiralni čas banke. Vsa bančna opravila lahko opravimo od koderkoli, samo dostop do interneta moramo imeti zagotovljen.

Tudi slovenske banke sledijo razvoju storitev na podrocju internetnega bancništva. Vecina bancnih storitev je med bankami bolj ali manj podobna. Internetno bancništvo omogoca bankam, da izvajajo bancne storitve hitro in kakovostno, posledicno pa se zmanjšajo tudi stroški poslovanja (npr. potrebno je manj zaposlenih).

Tradicionalni način poslovanja preko bančnega okenca in osebnega obiska banke vse bolj izgublja pomen, saj danes pri internetnem bančništvu ne potrebujemo vec osebnega stika z bančnim uslužbencem. Lahko trdimo, da se vrste pred bančnimi okenci zmanjšujejo, če že ne izginjajo, bančni uslužbenci pa lahko vec časa posvecajo individualnim komitentom. V prihodnje bo poslovanje s komitentom preko osebnega stika z bančnim uslužbencem potrebno oziroma nujno samo v primeru, ko bo bančna storitev izrecno zahtevala človeško komunikacijo.

Banke, ki želijo ostati konkurenčne, hkrati pa privabiti tudi nove komitente, morajo neprestano slediti razvoju internetnega bančništva. Poleg tega morajo slediti tehnologiji in komitentom omogocati največjo varnost pri bančnem poslovanju. Na trgu se bodo lahko ohranile samo tiste banke, ki se bodo znale prilagajati in izkoristile vsakršno priložnost za pridobitev novih komitentov.

Podrobnosti

Diplomsko delo >>

Leto izida - publikacije2009
Print