Naslov Vpliv IKT na porabo časa in osebno blagostanje
Leto 2005
Ustanova RTV Slovenija
Datum vnosa 16.01.2006
Povzetek

Širjenje uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), pri delu, doma, kot tudi v prostem času, ima zagotovo pomembne družbene posledice. Vendar pa se zdi, da še ni pravega soglasja o tem, kakšne vrste so te posledice: »zaenkrat še ni jasnega odgovora na vprašanje, kam družbene posledice uporabe IKT vodijo, kakšne spremembe prinašajo, in kaj natančno naj bi pomenila informacijska družba« (Dimaggio et al. 2001: 307). Pogledi na posledice širjenja uporabe IKT v vsakdanjem življenju se namreč precej razlikujejo, od optimističnih, ki v širjenju uporabe IKT v družbi vidijo prednosti, do povsem pesimističnih, ki v širjenju IKT vidijo predvsem nevarnosti.

Utopični pogledi na družbene posledice IKT gredo v smeri, da uporaba IKT povečuje učinkovitost posameznika in organizacij, družbeno povezanost, ter omogoča enostavnejše življenje z več prostega časa, ter predstavlja priložnost za odpravo družbenih razlik. Slednje naj bi se zgodilo prek družbenega vključevanja sicer zapostavljenih družbenih skupin (ženske, starejši...), katerim naj bi IKT omogočila enakopraven dostop do informacij in storitev, preko katerih bi nato lahko izboljšali svoj človeški in družben kapital, ter dvignili kakovost svojega življenja (Anderson et al. 1995).

Na drugi strani pa se srečujemo z dvomi o pozitivni vlogi širjenja in uporabe IKT v družbi, ki naj bi, ne pripomogla k dvigu kakovosti življenja, temveč predvsem utrjevala obstoječa razmerja družbene moči, vzpostavljala nove oblike družbene neenakosti in povzročala družbeno diskriminacijo. Kritični pogledi IKT vidijo bolj ne kot potencial za univerzalni dostop informacij in znanja, ampak kot instrument za reprodukcijo obstoječih družbenih odnosov, in nevarnost za povečanje družbenih razlik v korist informacijsko močnejših. Svoj pogled utemeljujejo s tem, da IKT zares koristi le družbenim skupinam in posameznikom, ki že razpolagajo z infrastrukturo in znanjem za njihovo uporabo, med katere pa praviloma ne sodijo pripadniki zapostavljenih družbenih skupin. Privilegirane družbene skupine naj bi imele tako že v izhodišču prednost pri uporabi novih IKT, in bodo svojo prednost v družbi celo povečale, saj imajo večjo možnost za zgodnejšo in bolj učinkovito izrabo koristi, ki jih IKT sicer ponuja vsem (DiMaggio et al 2001).

Kljub številnim študijam s področja posledic širjenja in uporabe IKT še vedno ni povsem jasno, kateri pogledi (utopični ali kritični) imajo prav. Zgodnje raziskave prej kažejo na to, da so družbene posledice širjenja IKT bolj kompleksne od obeh skrajnosti, in so v veliki meri odvisne načina in organizacije uporabe IKT v družbenem življenju. V pričujoči nalogi začenjamo s to predpostavko, ter prek organizacije družbenega življenja posameznika in njegovega načina uporabe IKT, skušamo raziskati, kakšen so posledice uporabe IKT v vsakdanjem življenju. Zanimalo nas bo, kako se z instrumentalno rabo IKT (način uporabe IKT) spreminja posameznikova poraba časa (organizacija življenja), in posledično, njegovo družbeno blagostanje. Na splošni ravni je raziskovalna naloga torej usmerjena k pojasnjevanju družbenih posledic širjenja in uporabe IKT v vsakdanjem življenju posameznikov, preko njihove porabe časa.

Print