S stapljanjem različnih formatov medijev splet in spletno novinarstvo nista več ekskluzivno rezervirana za četico spletnih novinarjev, ampak se morajo z njima soočiti skorajda vsi »tradicionalni« novinarji. Novinarji, ki so prej pisali zgolj za tiskano izdajo časopisa, sedaj pišejo tudi za splet, pri čemer se morajo posluževati multimedijalnosti in vseh drugih posebnosti spletnega novinarstva. V množici brezplačnih novic se morajo novinarji potruditi, da pritegnejo bralčevo pozornost. Splet je s svojimi zakonitostmi in posebnostmi dodobra zamajal medijsko krajino in temelje tradicionalnega novinarstva nasploh ter tudi navade bralcev in njihov način spremljanja novic. Medijski založniki so vedno bolj podvrženi principu merjenja, saj so rezultati obiskanosti tisti, ki odločajo pri deljenju oglaševalske pogače. Spletni mediji morajo prav tako ponuditi več vsebine, kot so je sami zmožni ustvariti, zato se poslužujejo številnih neavtorskih virov. Ravno v tem vidiku leži zahtevnost spletnega občinstva, ki želi sveže novice zastonj 24 ur na dan. Nekatere teoretske ugotovitve bom preveril tudi na primeru časnika Dnevnik, in sicer z metodo analize vsebine.