Naslov Digitalni razkorak v Sloveniji in razlogi za neuporabo interneta med neuporabniki
Leto 2006
Ustanova RTV Slovenija
Datum vnosa 15.05.2006
Povzetek
O digitalnem razkoraku v Sloveniji je torej mogoče govoriti. Dejstvo, da lahko velik del variance spremenljivke uporaba interneta pojasnimo z majhnim številom demografskih spremenljivk, kaže na to, da gre za sistematično izključenost - v Sloveniji v letu 2005 se je digitalni razkorak oblikoval predvsem po ločnicah starosti in izobrazbe. Rezultati kažejo tudi na to, da se demografski profili v ruralnem okolju manj razlikujejo glede uporabe interneta, v mestnem okolju pa pride do interakcij uporabe interneta z nekaterimi demografskimi spremenljivkami.
Ker starost nastopa kot najpomembnejša determinanta uporabe interneta, bi se kot družba morali vprašati, ali so starejše generacije primerna ciljna skupina za vladne programe spodbujanja rabe interneta. Če bi se odločili za to možnost, bi bilo vsekakor potrebno najprej dvigniti zanimanje za uporabo interneta, ter odpraviti predsodke glede novih tehnologij, kar pa bi vsekakor zahtevalo velike napore preko daljšega obdobja. Ker so starejši v veliki meri izločeni iz procesa ekonomske produkcije, na račun povečanja uporabe v tem segmentu populacije najbrž ni pričakovati povečanja gospodarske rasti, kar je pogosto 'opravičilo' za trošenje v tej smeri. Je torej zgolj vprašanje enakopravnosti dovolj pomemben razlog za intervencijo? Razpravo bomo na tem mestu končali, saj smo mnenja, da se dotikamo vprašanja statusa starejših v sodobni (lahko tudi informacijski) družbi, ki močno presega zgolj vprašanje uporabe interneta.
 
Kot smo videli, je percepcija nezadostnih znanj za uporabo interneta poleg starosti povezana tudi z nižjo izobrazbo. Internet se v zadnjih letih nedvomno razvija v smeri, ki dovoljuje uporabo osnovnih storitev tudi manj tehnično podkovanim osebam. Vseeno pa bi programi za popularizacijo interneta med manj izobraženi lahko pospešili ta proces.
 
Analiza je pokazala, da neuporabniki interneta nikakor niso monolitna skupina. Več uporabljenih metod je nakazalo obstoj skupine mlajših neuporabnikov, ki jih pri rabi interneta ovirajo drugi člani gospodinjstva. Uporabe interneta med temi uporabniki sicer ne moremo spodbujati 'od zgoraj', je pa ta skupina z akademskega vidika zanimiva za nadaljnje raziskave, po možnosti z močno kvalitativno komponento.
 
Kot najbolj zaskrbljujočo skupino neuporabnikov interneta pa prepoznamo ekonomsko deprivilegirane ljudi, ki si internet sicer želijo uporabljati, a jim materialne razmere, včasih tudi brezposelnost, tega ne dopustijo. Če verjamemo argumentov nekaterih teoretikov, je deprivilegiranost na področju dostopa do informacij eden izmed faktorjev, ki pomaga ohranjati nizek socialni status te skupine neuporabnikov interneta. V teh osebah zato vidimo najprimernejšo ciljno skupino za pomoč s strani vladnih programov.
 
Za konec omenimo še vzpodbudno ugotovitev, da spol ni ena od demografskih spremenljivk, ki opredeljujejo digitalni razkorak. V Sloveniji so torej ženske glede uporabe interneta dohitele moške.
 
Še enkrat pa je treba omeniti pomembno slabost opravljene analize. Obravnavanje uporabe interneta zgolj na binarni ravni bi kazalo v prihodnjih analizah zamenjati s pristopom, ki bi več povedal tudi o intenziteti in kvaliteti uporabe, s čimer bi se izognili dokaj neživljenjski delitvi na 'uporabnike' in 'neuporabnike', omogočili pa bi tudi strukturiranje skupine uporabnikov interneta na podskupine.
Print