Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, demokracija, elektronska demokracija, elektronska demokratizacija, informacijska družba

Avtor vzpostavlja tezo, da potenciale informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v političnem in civilnodružbenem prostoru ni mogoče v celoti izkoristiti, če je ta dizajniran samo po konceptu predstavniške demokracije. Znotraj tega koncepta je IKT izkoriščena le za posredovanje informacij on-line in opravljanje storitev z možnostjo individualnega komuniciranja (elektronska pošta). Prav tako tudi drugi koncepti demokracije, poznani iz zgodovine, vzpostavljajo mentalne in institucionalne okvire za omejeno razumevanje in delno uporabo potencialov IKT. Zato avtor v nasprotju z Van Dijkom sledi Heldovi zahtevi po oblikovanju novega koncepta demokracije, to je demokratične avtonomije, ki omogoca celovito izrabo potencialov IKT. V luči tega modela demokracije so bile reflektirane spletne strani slovenskih vladnih institucij, za katere na splošno velja, da vseh dimenzij IKT se niso izkoristile. Celovitejša uporaba potencialov IKT ima tudi povraten miselni lok, napeljuje namreč k premisleku in nadgradnji koncepta demokratične avtonomije.