Elektronsko bančništvo se ni začelo šele z razcvetom interneta, ampak že z bankomati in telefoni (Teledom Nove Ljubljanske banke), kar tudi sodi v skupino elektronskega bančništva. Medmrežje se je izkazalo kot zelo primeren distribucijski kanal komuniciranja med porabnikom in banko.

Banke rešitev za elektronsko bančništvo niso razvijale same, ampak so jih kupile od za to specializiranih podjetij oziroma ponudnikov. Med temi sta tudi dva največja ponudnika v Sloveniji, ki ponujata svoje rešitve približno dvanajstim slovenskim bankam, Halcom Informatika, d.o.o. in Hermes SoftLab, d.d..

Z reformo plačilnega prometa v letu 2001 se je število uporabnikov e-bančništva močno povečalo. Razlogi za to so v nižjih stroških, enostavnosti, dostopnosti itd. E-bančništvo nam je dostopno preko medmrežja, ki je sam po sebi zelo nezaščiten pred nezaželenimi »pogledi« hekerjev. Zaradi tega se že od začetka posveča veliko pozornost varnosti elektronskega bančništva. Tako so nastali pojmi, kot so identifikacijska kartica, PIN-geslo, digitalni certifikat, kriptografija, pametna kartica. Zaradi različnih nevarnosti, ki jih prinaša internet, so iznašli šifriranje, ki se izvaja s pomočjo t.i. šifrirnega ključa oz. digitalnega certifikata. Ta ključ se zapiše na disk ali pametno kartico, z njim pa se identificiramo vsakič ob vstopu v e-banko. Tako je zagotovljen varen dostop in ustrezno kodiran prenos podatkov med našim računalnikom in bančnim strežnikom.

Zaključna strokovna naloga zajema obravnavo računalniških rešitev za e-bančništvo s skupinskim imenom »E-Bank« podjetja Halcom Informatika, d.o.o., med katere spada tudi program »Proklik NLB« Nove Ljubljanske banke, in »Bančni asistent« podjetja Hermes SoftLab, d.d., ki vključuje drugi primerjani program »Poslovni SKB NET« banke SKB Société Générale Group.

Kot uporabnica programov za e-bančništvo sem se usmerila na področja, ki so najbolj opazna z uporabniškega vidika. Tako naloga zajema naslednje teme:

• elektronsko bančništvo in razvoj,

• postopek vnašanja, popravljanja in posredovanja plačilnih nalogov banki,

• povezovanje z drugimi (računovodskimi programi) in

• varnost, ki je za nas uporabnike ključnega pomena.

Žnidarič pravi: »V današnjem, vedno hitrejšem svetu si je nemogoče predstavljati izgubljanje časa s čakanjem v vrstah in z iskanjem najbližjih poslovnih enot banke. Banka mora biti dostopna povsod 24 ur na dan. Zato postaja elektronsko bančništvo ena najpomembnejših komunikacijskih poti med banko in njenimi komitenti. Elektronsko bančništvo je poslovanje z banko prek računalniških omrežij. Pri nas se je ta način poslovanja zelo dobro uveljavil, saj to storitev ponuja kar 17 bank od 25-ih.« (E-bančnitvo, 2003).