Diplomsko delo preučuje, kako se elektronsko poslovanje uvaja v upravo in kako nov način komuniciranja z državo sprejemajo državljani. Osredotoča se na zakonodajo, ki je pomembna za elektronsko poslovanje uprave in na storitve ki jih bo uprava nudila v bodoče. Avtorica je opredelila naslednje hipoteze: elektronska uprava nudi dobro informiranje strank, hkrati pa tudi zaposlenim olajšuje delo; zakonske in tehnične rešitve za elektronsko upravo so že podane, čeprav še vedno obstajajo ovire; glede nudenja elektronskih storitev je Slovenija primerljiva z ostalimi razvitimi državami. Namen diplomskega dela je torej ugotoviti, kje so vzroki za počasno uvajanje elektronske uprave in kakšne so reakcije državljanov. Uporabljene so različne metode preučevanja: analiza primarnih virov, analiza sekundarnih virov in primerjalno raziskovanje. V nadaljevanju se naloga pomakne k analizi pravne podlage, ki omogoča razvoj elektronskega poslovanja uprave, kasneje pa še k analizi enotnega državnega portala e-uprava. Podobne portale Singapurja, Velike Britanije, ZDA, Avstralije, avtorica preuči in primerja z slovenskim portalom.  Primerjava vseh portalov je ob koncu naloge lepo prikazana z tabelo ponujenih storitev. V zaključku naloge so obravnavane že prej navedene hipoteze, ki jih je avtorica potrdila.