Radio Slovenija utegne doleteti podobna usoda kot javno televizijo, ki je z upadom občinstva v prid komercialnih televizij zašla v krizo identitete. Komecialne radijske postaje že nekaj časa agresivno napadajo znamko Radia Slovenija in na nasičenem radijskem trgu povzročajo vrsto nejasnosti. Posebej problematična pa se zdi nezainteresiranost Radia Slovenija, da bi izkoristil potencialno moč korporativne znamke in izdelal učinkovit portfelj radijskih programov. Znamčenje radijske postaje sicer poteka na dveh ravneh; z oddajanjem radijskega programa in zunaj njega, na podlagi obojega pa lahko analiziramo  ujemanje  radijske identitete in imidža.  V primeru 2. programa Radia  Slovenija,  Vala 202, se našteta pojma ne ujemata vselej. Priložnost za ustvarjanje učinkovite raziskovalne prednosti in krepitev korporativne znamke Radia Slovenija avtor vidi v podcastingu kot sodobni obliki radijskega programiranja. Radijska beseda je končno zapisana v obliki, primerni za arhiviranje, poslušalcu pa omogoča, da sam raziskuje in  izbira vsebine, ki ga zanimajo. Trije nacionalni programi Radia Slovenija pripravljajo več kot 150 radijskih oddaj, kar je odlično izhodišče za storitev podcastinga.