Dan po izvolitvi novega ameriškega predsednika Baracka Obame so Američani čakali v dolgih vrstah na izvode časopisev, ki bi jih lahko hranili v spomin, nekateri so kupili celo več izvodov. Ravno s to potezo so podali odgovor na vprašanje ali tisk zares izumira in ali se bo v prihodnosti potrebno bati napada elektronskih medijev in elektronskih knjig.
S prihodom računalniških in digitalnih tehnologij v knjižno založništvo se je začelo marsikaj spreminjati, saj ju je industrija dobesedno pograbila z obema rokama. stvar se je hitro poznala v procesu produkcije knjižnih in drugih tekstov, ki so pisanje s papirja prenesli na tiskarski stroj in kasneje na računalnik. Sledila je optimizacija računalniških programov namiznega založništva, sledila je vpeljava teh tehnologij v področje tiskarstva. In vse te tehnologije so povzročile zniževanje produkcijskih stroškov knjige, v istem hipu pa se je drastično povečalo število izdanih naslovov. Posledično so neodvisne in iz večjih sistemov izključene knjigarne začele propadati, specifičnim knjižnim naslovom pa je bila tako onemogočena noormalna knjižna distribucija in na tej točki so se pojavile internetne knjigarne. In vse je vodilo v smer prenašanja elektronskih verzij tekstov direktno do elektronskih knjig, ki so jih poimenovali e-knjige. Slabost na tem področju je, da je zaenkrat cena elektronske bralne naprave še precej visoka in tako večini nedosegljiva in zato, po tej logiki, e-knjiga za uporabnika trenutno še ni cenovno zanimiva, saj si mora poleg bralne naprave priskrbeti še elektronsko verzijo knjige. Poleg tega je ta bralna naprava manj odporna, saj z njenim potencialnim uničenjem naenkrat izgubimo celotno knjižnico. Po drugi strani pa so cene e-knjig veliko cenejše od tiskanih knjig. Vendar pa ni mogoče pričakovati, da bo veliko ljudi kupovalo in bralo e-knjige, če jih ima le malo elektronske bralne naprave. Klasični založniki knjig ne vidijo resnejšega poslovnega momenta pri prodaji e-različic knjig. Kajti e-knjige ne omogočajo vzpostavitve poslovnega modela, ki bi nosilcem vsebine obogočal boljše in bolj uspešno poslovanje.
Na primeru Slovenije, se nekatere založbe obotavljajoče pripravljajo na elektronske izdaje nekaterih knjig, vednar je vse skupaj še precej v povojih, vendar ni pričakovati, da bo prišlo do hitrega razcveta tovrrstne dejavnosti.
Če nam elektronska predstavitev vsebin omogoča takojšni odziv na aktualno dogajanje in če lahko virtualne enciklopedije (npr. Wikipedia) s popravkom posameznega gesla zaradi novih informacij zelo hitro spremenijo njegov pomen, ki je veljal do sedaj, je ena najbolj trdih lastnosti tiskanih različic informacij ravno v tem, da je ta verzija dokončna in se je ne da več spremeniti, ne glede na to ali je v njej pravilna ali nepravilna, morda celo zastarela informacija. Slabost interneta in digitalnega načina posredovanja informacij je pa ravno to, kar imajo nekateri za njegovo prednost, možnost njihovega nenehnega spreminjanja in dopolnjevanja.
Ena glavnih tem letošnjega največjega knjižnega sejma v Frankfurtu je bila elektronska knjiga in njen vpliv na bralce tiskanih knjig, njene prednosti in njeni potenciali.
Jason Epstein, eden od ključnih osebnosti sodobnega ameriškega založništva, je napovedal velike spremembe založniške prihodnosti zaradi digitalizacije in interneta, hkrati pa povedal, da je knjige možno dematerializirati in jih kot "elektronske signale prenesti praktično brez kakršnik koli stroškov na enoto in jih, po potrebi, spet sestaviti v elektronski ali fizični obliki".
Vir: Rugelj, Samo. Knjige med knjigarno in internetom. Delo Književni list, 26.11.2008.
