Naslov Porast spletnih goljufij

Gre za različne primere, vendar pa jim je skupno to, da želijo žrtev prepričati v prodajo ali nakup nekega produkta ali storitve.

  • specialphones.eu

Na Evropski potrošniški center pri Zvezi potrošnikov Slovenije se je obrnilo nekaj uporabnikov, ki so želeli kupiti mobilne telefone na spletnem mestu specialphones.eu. Na lažni spletni trgovini so telefone oglaševali po četrtini siceršnje cene. Kupci so plačevali s kreditnimi karticami, telefonov pa niso prejeli. SI-CERT je dosegel umik spletne strani, primer pa preiskuje estonska policija (tam je specialphones.eu gostoval).

  • Lažna turistična agencija

Uporabnik je SI-CERT obvestil o tem, da je pri tuji agenciji preko interneta naročil letalske karte in namestitev za potovanje na Tajsko. Kart in ostalih materijalov ni nikoli prejel.

  • Nigerijske "419" prevare in spletni nakupi

V t.im. nigerijski prevari želi goljuf prepričati žrtev, da ji lahko ponudi dobro plačilo za prenos velike vsote denarja preko žrtvinega bančnega računa. Za izvedbo transakcije si izmisli sorazmerno nizek strošek, ki ga mora žrtev najprej plačati, da se lahko transakcija izvede. Goljuf nato niza še druge stroške enega za drugim, dokler žrtev ne spregleda prevare. Zlorabe, ki smo jim priča v zadnjem obdobju pa so nadgrajene z nekaterimi dodatki, ki skušajo povečati navidezno verodostojnost goljufa.

Žrtev najdejo preko spletnega oglasa, recimo na bolha.com. Tam bodoča žrtev oglašuje, da želi prodati denimo mobilni telefon. Goljuf se predstavi kot možni kupec, pri tem pa navede da je rezident evropske države, kupuje pa telefon za sorodnika v Nigeriji. Sporočila so včasih tudi prevedena v slovenščino s pomočjo Google Translate, kar je iz vsebine jasno opazno.

Pri plačilu naj bi posredoval sistem PayPal, kot zaupanja vreden sistem plačevanja preko omrežja. Žrtev naj pošlje paket in posreduje njegovo identifikacijsko številko na PayPal, ki potem sprosti plačilo. Pri tem goljuf podtakne lažna elektronska sporočila in zahteva v imenu PayPala dodatne kavcije za izvedbo transakcije. V nekem primeru je žrtev dobila tudi sporočila, ki naj bi prišla iz carinske službe v Nigeriji, seveda pa je šlo še za dodaten gradnik goljufije. Spodnje slike so primeri elektronskih sporočil z opombami:

Nasveti kako se izogniti tovrstnim zlorabam s strani SI-CERTa:

  • Preverite ali naslov sogovornika v korespondenci ustreza osebi ali instituciji, ki jo predstavlja.
  • Izdelkov in storitev, ki jih kupujete preko spleta, ne plačujte z Western Union sistemom, saj ta ne omogoča sledenja nakazilu. Pri nakazilu preverite, ali bo denar nakazan v pravo državo.
  • Če ponudba izrazito odstopa od ostalih, poskušajte pridobiti mnenje o prodajalcu oz. ponudniku (v nekaterih primerih lahko najdete opise goljufij kar na spletu).
  • Ne uporabljajte spletnih povezav, ki so vam ponujene v korespondenci oz. natančno preverite, ali vodijo na pravo spletno mesto.
  • Presodite, ali razlika v ceni pri nakupu pri ponudniku v tujini odtehta rizik, ki ga pri tem prevzamete. Spore najlažje rešujete, če je ponudnik v Sloveniji oz. v EU, težje pa recimo, če gre za podjetje na Tajskem ali v Afriki.
  • Če ste žrtev goljufije in je prišlo do oškodovanja, to prijavite policiji. Pozanimajte se na banki, kakšne so možnosti za preklic plačila.
  • Za tehnično pomoč pri izsleditvi pošiljatelja elektronske pošte in lokacije spletnega mesta se lahko obrnete na SI-CERT na elektronski naslov si-cert@arnes.si.

Vir: SI-CERT, 6.3.2009.

Datum 09.06.2009
Print